Četrtek, 27. 9. 2018, 16.31
6 let, 1 mesec
Kdaj se bo morala posloviti Angela Merkel? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,46
5
Nemška kanclerka Angela Merkel se je po porazu svojega favorita Volkerja Kauderja za vodjo poslanske skupine konservativne unije (CDU/CSU) znašla v resnih škripcih. Domači mediji in javnost se namreč sprašujejo, koliko podpore kanclerka še ima v lastnih vrstah in ali bo po decembrskem kongresu CDU še ostala predsednica stranke. Eno od pomembnih vprašanj za Merklovo, ki ne vidi razloga, da bi šla v parlament po zaupnico, se med drugim glasi, kako je lahko spregledala očitne namige, da se njena politična moč krha.
Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je po poročanju tednika Spiegel zašla v resno krizo. Znaten delež nekoč tako poslušne in ubogljive strankarske frakcije se je v sredo namreč uprl in ni potrdil kanclerkinega kandidata Volkerja Kauderja za položaj vodje poslancev konservativne unije (CDU/CSU). Še več, poslanci so na glasovanju raje podprli Ralpha Brinkhausa (CDU).
Kanclerka se je zanašala, da bo na koncu prevladala disciplina
Poznavalci političnega dogajanja v Berlinu so prepričani, da v CDU obstaja več vzrokov za nezadovoljstvo in upor proti kanclerki. Prvi razlog so migracije, ki poleti 2015, ko je begunska kriza v Evropi dosegla svoj vrhunec, niso razburile zgolj dela bavarske Krščansko-socialne unije (CSU), ampak tudi del Krščansko-demokratske unije (CDU).
Medtem ko se predvsem na vzhodu države krepi moč skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), marsikdo v zveznih deželah na zahodu, ko gre za Merklovo in CDU, občuti brezupnost. Po lanskih zveznih volitvah so iz dela CDU že začela prihajati prva znamenja, da bi se lahko poslanci Merklovi uprli.
Namesto da je v bitko poslala Kauderja, bi si kanclerka lahko vzela več časa za premislek in predlagala alternativnega kandidata. Tega po poročanju Spiegla ni storila, saj se je Merklova tako kot doslej zanašala na to, da bo v stranki prevladala "maksimalna" disciplina. Vendar pa je pri tem spregledala namige, da si nekateri člani CDU na čelu stranke želijo novega voditelja ali voditeljico.
Angela Merkel se je zanašala na to, da bo v stranki prevladala disciplina in da bodo poslanci Volkerja Kauderja vnovič potrdili za vodjo poslanske skupine CDU/CSU.
Nad Kauderjem niso bili navdušeni že po zveznih volitvah lani
Prva znamenja, da bi lahko vnovično imenovanje Kauderja razdelilo poslance CDU, so se pojavili že dva dni po lanskih septembrskih zveznih volitvah. Takrat je nemški zvezni minister za zdravje Jens Spahn na seji predsedstva stranke postavil vprašanje, kako dolgo bo Kauder še vodja poslanske skupine CDU/CSU. Kauder je Spahnu pojasnil, da bo glede na dogovor med vodstvoma obeh strank poslance konservativnega bloka vodil še najmanj leto dni.
Prerekanje in nesoglasja o Kauderjevem imenovanju jim je v CDU takrat še uspelo preložiti, čeprav si je Spahn, ki velja za nasprotnika kanclerke, znotraj stranke že takrat pridobil sloves konservativca in mogočega reformatorja stranke. Kauder je bil na takratnem glasovanju nato potrjen za šefa poslancev CDU/CSU, a je prejel samo 77,3 odstotka glasov, kar je bistveno manj kot pred leti, ko je na primer imel več kot 90-odstotno podporo.
Seehofer je več tednov javno napadal kanclerko
Informacije, da kanclerka ne sedi več trdno v sedlu, so se pojavile tudi novembra lani, ko so propadla koalicijska pogajanja med CDU/CSU, Zelenimi in liberalci (FDP). O tem, kdo je dejansko kriv za propad omenjenih pogajanj, ki so jih zapustili liberalci, so v nemški javnosti krožile različne interpretacije, so pa nekateri člani FDP in CDU s prstom takrat pokazali tudi na Merklovo.
Jasen pokazatelj, da Merklovi stvari očitno uhajajo iz rok, pa je bil spor med kanclerko ter zveznim ministrom za notranje zadeve in predsednikom CSU Horstom Seehoferjem. Ko je Seehofer pred poletnimi počitnicami zanetil spor o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil na nemško-avstrijski meji, se je Merklova po mnenju poznavalcev namreč odzvala zelo počasi in podcenjevalno.
Notranji minister Horst Seehofer in kanclerka Angela Merkel sta si v zadnjih mesecih večkrat skočila v lase.
S tem je povzročila neodobravanje v obeh strankah, domača in tuja javnost pa je več tednov opazovala, kako Seehofer tudi javno napada kanclerko. V luči omenjenega spora so se namreč na enem od junijskih zasedanj obeh strank skoraj vsi govorniki postavili na Seehoferjevo stran, stališča Merklove pa so ostala preslišana. Na koncu sta stranki vendarle našli kompromis, ki namesto na ukrepe na nacionalni ravni stavi na vseevropsko rešitev migracijske problematike.
Kanclerki je žal zaradi afere Maassen
Zadnji pretres znotraj velike koalicije, del te so poleg CDU in CSU še socialdemokrati (SPD), je bila sicer razrešitev šefa nemških notranjih obveščevalcev Hansa-Goerga Maassna. Ta se je pod plazom kritik znašel, ko je pod vprašaj postavil verodostojnost posnetka iz mesta Chemnitz, iz katerega je razvidno, da privrženci skrajne desnice preganjajo tujce, hkrati pa naj bi gojil tudi simpatije do skrajno desne AfD.
Zaradi omenjenih očitkov so Maassna v koaliciji razrešili s položaja, nato pa je nemško javnost razburila novica, da je bil nekdanji vodja obveščevalcev po razrešitvi premeščen na višje in bolje plačano delovno mesto državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Seehofer.
Imenovanje razrešenega Hansa-Georga Maassna na višje in bolje plačano delovno mesto je razburilo nemško javnost.
To je razburilo socialdemokrate (SPD), ki so zahtevali, da nekdanji šef obveščevalcev odide s položaja in ne napreduje, Seehofer pa je temu nasprotoval. Spor so na koncu rešili tako, da so Maassna imenovali za posebnega odposlanca na notranjem ministrstvu, Merklova pa je izjavila, da nekdanji šef obveščevalcev ne bo napredoval in prejemal višje plače.
Glede na vroče dogajanje v veliki koaliciji se postavlja vprašanje, ali bi se Merklova s položaja nemške kanclerke lahko poslovila že to jesen. Avtoriteta kanclerka bo v prihodnjih mesecih po mnenju poznavalcev na preizkušnji, najprej že na oktobrskih deželnih volitvah v zvezni državi Hessen. V začetku decembra bodo nato člani CDU v Hamburgu volili novega predsednika ali predsednico stranke.
5