Kakšna bo po dunajskih volitvah prihodnost naše severne sosede?

Javnomnenjske ankete pred nedeljskimi deželnimi in lokalnimi volitvami na Dunaju (avstrijska prestolnica je namreč tudi ena od avstrijskih zveznih dežel) so nakazovale zelo tesen dvoboj med socialdemokrati (SPÖ) in svobodnjaki (FPÖ).

Rdeča trdnjava se je za zdaj ubranila Mogoča je bila celo zmaga svobodnjakov. To seveda še ni bi pomenilo, da bi Strachejevi svobodnjaki zavladali Dunaju in avstrijsko prestolnico iz rdeče trdnjave spremenili v svojo, modro trdnjavo. Za kaj takega bi potrebovali koalicijskega partnerja, vprašanje pa je, ali bi ga dobili.

Na koncu je bila zmaga socialdemokratov, ki Dunaju vladajo že od leta 1945, precej prepričljiva. Dobili so 39,5 odstotka glasov, svobodnjaki pa 31 odstotkov (ker bodo glasovnice po pošti začeli šteti šele danes, so malenkostne spremembe še mogoče, op. p.).

Za socialdemokrate se nadaljuje trend osipa glasov Toda ta izid ni razlog za pretirano slavje v rdečem taboru, saj so v primerjavi s prejšnjimi dunajskimi volitvami izgubili 4,8 odstotka glasov, medtem ko so svobodnjaki dobili 5,2 odstotka več glasov kot na prejšnjih volitvah.

Zeleni, ki so manjši partner v dunajski vladajoči koaliciji, so dobili letos 0,9 odstotka manj kot na prejšnjih dunajskih volitvah. Glede na to, da imajo socialdemokrati in Zeleni kljub izgubi glasov še vedno dovolj glasov, da spet sestavijo koalicijo, bo Dunaju verjetno še naprej vladala rdeče-zelena koalicija.

Avstrijska ljudska stranka po poti Slovenske ljudske stranke? Druge kombinacije so manj verjetne, čeprav ne smemo pozabiti, da so letos socialdemokrati v zvezni deželi Gradiščansko že sestavili koalicijo skupaj s svobodnjaki.

Največja poraženka dunajskih volitev je Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki je zdrsnila pod deset odstotkov, na 9,2 odstotka oziroma 4,8 odstotka manj kot na prejšnjih volitvah. Avstrijski konservativci, ki so pred tedni izgubili veliko glasov tudi na deželnih volitvah v Zgornji Avstriji, so tako še globlje v krizi in veliko vprašanje je, ali jim bo uspelo zaustaviti svoje nazadovanje.

Svobodnjaki vse bolj privlačni za socialdemokratske volivce Velik uspeh je na Dunaju uspel liberalnemu Neosu, saj je dobil 6,2 odstotka glasov. Soliden izid glede na to, da je ta stranka z zelo kratko zgodovino letos prvič nastopila na dunajskih deželnih volitvah.

Je Strachejev pohod na oblast po dunajskih volitvah zaustavljen? Glede na to, da svobodnjaki ne "jemljejo" glasov le ljudski stranki, ampak so vse bolj privlačni tudi za delavske volivce, ki so volilna baza SPÖ, je še daleč od tega. Ne nazadnje to dokazujejo izidi volitev v nekaterih prej tradicionalno socialdemokratskih dunajskih četrtih, kjer so svobodnjaki zdaj dobili največ glasov ali pa so se socialdemokratom popolnoma približali.

Kako je padla rdeča trdnjava Tudi izid drugega kroga županskih volitev v zgornjeavstrijskem Welsu, kjer je v nedeljo zmagal svobodnjaški kandidat, kaže na vzpon svobodnjakov na račun socialdemokratov. Wels je namreč nekdaj veljal za rdečo trdnjavo. Je pa za zdaj ostalo v socialdemokratskih rokah najbolj močno industrijsko središče v Zgornji Avstriji, Linz.

Kot meni Rainer Nowak, urednik avstrijskega časnika Die Presse, so socialdemokrati pred resnim eksistenčnim vprašanjem. Če se ne bodo reformirali, bi se lahko celo zgodilo, da bo na prihodnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah leta 2018 Strache tako prepričljivo zmagal, da sploh ne bo potreboval koalicijskega partnerja za sestavo nove avstrijske zvezne vlade.

Strachejeva volilna baza Res je, da Strache spretno nabira glasove zaradi nezadovoljstva nad zadnjim migrantskim valom (na dunajskih volitvah je 22 odstotkov svobodnjaških volivcev dejalo, da je to glavni razlog za glasovanje za svobodnjake), toda to ni edini razlog za njegov vzpon. Številni ga volijo tudi zaradi splošnega nezadovoljstva nad delom avstrijske rdeče-črne zvezne vlade.