Kako se Madžarska postavlja na noge

To nedeljo bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Zmaga se nasmiha desnosredinski stranki Fidesz, ki jo vodi zdajšnji premier Viktor Orban in ki je bil madžarski premier tudi v letih 1998–2002.

Velikanska zmaga Fidesza Veliko vprašanje pa je, ali bo stranka tako uspešna kot na zadnjih volitvah aprila 2010, ko je dosegla ne samo absolutno, ampak kar ustavno večino. Madžarski parlament je aprila 2011 sprejel tudi novo ustavo, ki je začela veljati leta 2012. Prejšnja ustava je bila sprejeta v času komunizma, leta 1949, res pa je, da je bila močno dopolnjena jeseni 1989.

Orbanova ustava je sporna za madžarsko opozicijo, številne nasprotnike pa je imela oziroma ima tudi v tujini, zlasti v vrstah socialistov. Tujino je skrbel tudi vzpon skrajno desne stranke Jobbik. Spomladi in poleti 2011 se je ugibalo celo o drastičnih ukrepih EU proti Madžarski, a se to ni uresničilo.

Fidesz je močno zmagal na volitvah aprila 2010 zlasti zaradi izredno velikega nezadovoljstva Madžarov nad takratno socialistično vlado. Nezadovoljstvo nad vlado se je vleklo že od volitev leta 2006.

Madžarska vstaja leta 2006 Na njih so za las zmagali madžarski socialisti (dobili so sicer manj glasov od Fidesza, a jim je v dvokrožnem volilnem sistemu uspelo dobiti več poslanskih sedežev), ki jih je vodil tedanji predsednik vlade Ferenc Gyurcsany. Gyurcsany je nekdanji komunist, ki je po zlomu komunizma zaplaval v poslovne vode in postal eden najbogatejših Madžarov.

Septembra 2006 je bil na madžarskem radiu objavljen na skrivaj posneti zaupni govor Gyurcsanyja poslancem iz vrst socialistov, v katerem je dejal, da so na volitvah zmagali le zato, ker so se lagali volivcem, in priznal, da v štirih letih svojega mandata ni naredil ničesar omembe vrednega.

Govor je na noge dvignil številne nezadovoljne Madžare, ki so se zgrnili na ulice. Madžarska je doživela najmnožičnejše proteste po letu 1989, protestniki in policisti so se večkrat tudi spopadli. Pozneje so se protesti umirili, a med Madžari je še vedno tlelo nezadovoljstvo.

Huda kriza leta 2009 To nezadovoljstvo je še krepila huda gospodarska kriza, v kateri se je znašla naša vzhodna soseda. Po podatkih Madžarskega osrednjega statističnega urada je panonska država v letih 2008–2009 doživela veliko krčenje gospodarstva. Najhuje je bilo v drugem četrtletju 2009, ko je Madžarska doživela kar 8,1-odstotni gospodarski padec. V začetku leta 2010 je država prišla iz recesije in počasi okrevala, a to socialistom ni pomagalo – aprila istega leta je Fidesz močno slavil na volitvah.

Tudi v času Orbana je Madžarska zdrsnila v recesijo, in sicer v drugem četrtletju leta 2012, vendar tokratno krčenje gospodarstva ni bilo tako hudo kot v letih 2008–2009 (najhujši četrtletni padec je bil "le" 2,7-odstotni). Naša vzhodna soseda se je iz te recesije izvlekla v drugem četrtletju lanskega leta.

Na letni ravni je bil padec na Madžarskem leta 2012 1,7-odstoten, lani pa je zabeležila 1,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Napovedi za prihodnost so obetavne. Kot ocenjuje Evropska komisija v svoji Zimski napovedi 2014, bo imela Madžarska letos in prihodnje leto 2,1-odstotno gospodarsko rast. Po zadnjih podatkih madžarskih statistikov je v drugem letošnjem četrtletju gospodarska rast dosegla solidnih 2,7 odstotka.

Brezposelnost in javni dolg bosta padala Brezposelnost bo padala: od zdajšnjih nekaj čez deset odstotkov na 9,3 odstotka v prihodnjem letu. Tudi madžarski precej visoki javni dolg bo malenkostno padel, in sicer naj bi leta 2015 znašal 78,9 odstotka BDP. Leta 2012 je bil 79,8 odstotka. Kljub rasti bo Madžarska potrebovala kar nekaj let, da se bo vrnila na predkrizno raven. Nasploh je ta srednjeevropska država v primerjavi z nekaterimi drugimi državami Višegrajske skupine (poleg Madžarske jo sestavljajo še Češka, Slovaška in Poljska) tranzicijsko obdobje slabo izkoristila.

Po podatkih Svetovne banke se je namreč njen BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, med letoma 1993 in 2012 povečal za okoli 2,7-krat (s 5.998 evrov na 16.146 evrov). Precej večji skok sta imeli Slovaška in Poljska, ki sta svoje bogastvo povečali za 3,5-krat.

Madžarska najrevnejša med višegrajskimi državami Slabša od Madžarske je bila le Češka, ki je imela v omenjenem obdobju le 2,3-kratno rast, a ker je imela leta 1993 najvišjo življenjsko raven, država ob Vltavi še vedno ostaja najbogatejša med višegrajskimi državami, medtem ko je Madžarska najrevnejša.

Kakšno je slovensko-madžarsko gospodarsko sodelovanje? Slovenija je leta 2013 iz Madžarske po podatkih Banke Slovenije uvozila za 1,04 milijarde evrov blaga, kar je več kot leto poprej, ko je uvoz znašal 999,9 milijona evrov. Več Slovenija uvaža le iz Avstrije, Nemčije in Italije. Slovenija je lani na Madžarsko izvozila za 624,6 milijona evrov blaga, predlani pa za 551,8 milijona evrov. Slovenija ima torej s svojo vzhodno sosedo trgovinski primanjkljaj. Skupaj je lani trgovinska menjava med državama dosegla skoraj 1,7 milijarde evrov.

Bolj skromno je glede tujih neposrednih naložb. Leta 2012 je imela Slovenija na Madžarskem za 15,3 milijona evrov neposrednih naložb, Madžarska pa pri nas precej več, za 72,2 milijona evrov. Najbolj znano madžarsko podjetje, ki deluje v Sloveniji, je naftno in plinsko podjetje MOL, ki je veliko podjetje tudi v evropskem merilu.

Emonika padla v vodo Slovensko-madžarska zgodba o neuspehu pa je bil projekt gradnje ljubljanskega potniškega središča Emonika. Tega naj bi gradil madžarski Trigranit, a se je pri naložbi – potniško središče bi moralo biti prvotno zgrajeno do konca leta 2012 – vedno nekaj zapletalo. Letos se je Trigranit umaknil iz projekta, ob tem pa je madžarsko podjetje Sloveniji očitalo, da diskriminira tuje vlagatelje.