Kako namerava Nasa preprečiti izumrtje človeštva

Fotogalerija

1

 / 35

Približno osem kilometrov pod površino Yellowstona so zaznali plitev rezervat skal in magme, pod njim pa velikanski, 57 tisoč kubičnih kilometrov velik oblak zelo vročih skal, goriva za vsakim mehurčkastim bazenom in gejzirjem v Yellowstonu. Vulkan pod Yellowstonom je tako močan, da lahko uniči večino ZDA in spremeni ves svet.

Uničenje bi bilo popolno in nepredstavljivo. Pred superizbruhom bi močni potresi verjetno stresali okolico. Po prvem izbruhu bi oblaki plina in skal s temperaturo več sto stopinj Celzija zažgali vse na svoji poti. Pepel bi prekril zahodni del ZDA ter ohromil letalski promet in ogrozil dobavo s hrano po svetu. Po nekaterih ocenah bi takoj umrlo okoli 87 tisoč ljudi.

Da bi preprečili takšno uničenje in po nekaterih predvidevanjih celo izumrtje človeštva, so pri ameriški vesoljski agenciji Nasa pripravili načrt, ki so ga znanstveniki sedaj razkrili. "Prišel sem do sklepa, da je grožnja supervulkanov precej večja kot grožnja asteroidov ali kometov," je po poročanju BBC dejal Brian Wilcox, ki je sodeloval v svetu Nase za obrambo planeta pred asteroidi in kometi.

Foto: Thinkstock Kaj je supervulkan

Supervulkan je geološki fenomen, ki mu človek še ni bil priča, in je neprimerno večji od običajnih izbruhov vulkanov.

Supervulkani imajo tako imenovane kaldere, velikanske geološke oblike, ki nastanejo kot posledica prejšnjega superizbruha, ko je ob eksplozijah razstrelilo zemljo in je potem padla nazaj na tla ter tako ustvarila posebno obliko vulkanskega kraterja.

Beseda kaldera izhaja iz španske besede caldera, ki pomeni "kotel za kuhanje". Yellowstonska kaldera je velika približno 40 krat 60 kilometrov.

Na svetu je okoli 20 znanih supervulkanov. Večina jih izbruhne v povprečju na sto tisoč let. Znanstveniki ocenjujejo, da bi izbruh enega izmed njih pomenil največjo grožnjo zaradi lakote, saj bi morebitna podaljšana vulkanska zima poskrbela, da naša civilizacija ne bi imela dovolj hrane. Leta 2012 so Združeni narodi menili, da bi svetovne zaloge hrane zadostovale za 74 dni.

Znanstveniki so v iskanju rešitve prišli do logičnega sklepa, da bi bilo najbolj preprosto ohladiti supervulkane. Če bi supervulkanom iz njihovega rezrvarja magme odvzeli več toplote, po ocenah Nase za 35 odstotokv več, potem grožnje ne bi bilo več. Yellowstone na primer prek vode, ki vdira v rezervoar magme, oddaja med 60 in 70 odstotkov toplote. Preostala toplota se zadržuje znotraj in ko doseže določen prag, je eksplozivni izbruh neizbežen.

Edino vprašanje je, kako ohladiti supervulkan. Ena od možnosti je, da bi preprosto povečali količino vode v vulkanu, a verjetno bi bilo politike težko prepričati, da bi zaradi stroška takega početja in vse večjega pomanjkanja vode odobrili takšno pobudo, menijo znanstveniki.

Foto: Thinkstock Dosedanji izbruhi supervulkana Yellowstone

Prvi supervulkanski izbruh Yellowstona pred 2,1 milijona let je bil vsaj 25-tisočkrat večji od izbruha Sv. Helene, ki je izbruhal kubični kilometer vulkanskega prahu in ubil 57 ljudi.

Tudi preostala dva izbruha Yellowstona pred 2,3 milijona let in 640 tisoč let sta bila v primerjavi s prvim sicer manjša, a še vedno veliko močnejša od običajnih izbruhov.

Nasa je zato pripravila povsem drugačen načrt. Verjamejo, da bi bilo najbolje vrtati do deset kilometrov v supervulkan ter iz njega izčrpati vodo s pomočjo visokega pritiska. Vodo bi nato ohladili na približno 350 stopinj Celzija in znova vrnili v vulkan, ki bi ga tako iz dneva v dan ohlajali. Tudi takšno početje ne bi bilo poceni, ocena stroška se giblje okoli 3,46 milijarde dolarjev, a znanstveniki so našli tudi drugo pozitivno plat takšnega početja, ki bi povrnila del naložbe; supervulkane in toploto, ki jo oddajajo, bi lahko uporabili za pridelavo električne energije.

Vrtanje v vulkan je svojevrstno tveganje, saj bi lahko tako sprožili njegov izbruh ali pa uhajanje strupenih plinov v okolico. Rešitev so našli v tem, da bi v vulkan vrtali bolj na njegovem obrobju in vročino odvajali iz okolice rezervoarja magme.

Takšno hlajenje Yellowstona pa bi trajalo več tisoč let, zato znanstveniki, ki so pripravili načrt, ne bi nikoli izvedeli, ali je bilo uspešno. Znanstveniki vseeno upajo, da bo njihov osnutek načrta spodbudil druge k debati o grožnji supervulkanov.