Kako je umrlo poletje ljubezni

Pred 46 leti, 6. decembra 1969, se je z izgredi na glasbenem festivalu v Altamontu v Kaliforniji simbolično končalo hipijevsko poletje ljubezni (Summer of Love), ki se je začelo poleti 1967 na glasbenem festivalu v Montereyu.

Nemirna ameriška šestdeseta leta Poletje ljubezni je bilo gibanje ameriške mladinske subkulture oziroma protikulture (izraz protikultura je pomenil zavračanje ustaljenih družbenih pravil). To gibanje je bilo del vrenja v ameriški družbi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Šestdeseta leta so zaznamovali gibanje proti vojni v Vietnamu, ta se je zlasti razmahnila po letu 1967, rasni nemiri in boj temnopoltih Američanov za državljanske pravice, feminizem ter vsesplošno krhanje družbenih pravil: glede spolnosti, oblačenja, življenjskega sloga, glasbenega okusa …

Mamila, vegetarijanstvo, vzhodnjaške filozofije … V drugi polovici šestdesetih let se je med mladimi Američani razmahnilo tudi hipijevsko gibanje. Za hipije oziroma otroke cvetja (Flower Children) je bilo značilno nasprotovanje družbeni morali srednjega razreda, zagovarjanje spolne osvoboditve, golote in uživanja mamil (marihuane, LSD-ja …), ki naj bi ljudi pripeljala v višjo zavest.

Številni hipiji, ti so pogosto živeli v hipijevskih komunah, so bili tudi vegetarijanci in zagovorniki ekologije. Navduševali so se nad vzhodnjaškimi filozofijami (budizem, hinduizem …) in bili – za razliko od radikalnih študentov, na primer v Berkeleyju v San Franciscu – zagovorniki miroljubnih protestov proti vojni v Vietnamu.

Dolgolasi otroci cvetja Že s svojim videzom in načinom oblačenja so se ločevali od ljudi, ki so se držali ustaljenih družbenih pravil. Hipiji so imeli dolge lase in brade, hipijke so nosile oblačila živahnih barv in potiskana z vzorci cvetja.

Prav cvetje je bilo simbol hipijevstva in tudi miroljubnih protestov. Hipiji so nosili cvetje in cvetje podarjali drugim. Tako imenovani flower power je že leta 1965 zagovarjal beatniški pesnik Allen Ginsberg. Protestni shod hipijev v San Franciscu Močno je na predstavo cvetja kot simbola miroljubnosti na generacijo v šestdesetih letih vplival tudi film Časovni stroj iz leta 1960, filmska priredba romana britanskega pisatelja H. G. Wellsa iz leta 1895. V omenjeni filmski priredbi miroljubni Eloii, prebivalci zemeljskega površja v svetu prihodnosti, podarjajo cvetje v znamenje prijateljstva in ljubezni.

Del hipijevskega gibanja, ki ima korenine v beatništvu, je bilo tudi uživanje mamil in poslušanje psihedelične glasbe. Ko je zvezna država Kalifornija oktobra 1966 prepovedala uporabo LSD-ja, se je v sanfranciškem Golden Gate Parku na glasbeno-pesniškem protestnem shodu pod imenom The Human Be-In zbralo od 20 do 30 tisoč hipijev.

Hipijevsko gibanje postane priljubljeno Ta shod je populariziral hipijevsko gibanje po celotnih ZDA, pozneje pa še v drugih državah. Junija 1967 je bil v mestu Monterey v Kaliforniji glasbeni festival, ki je privabil mlade iz vseh ameriških zveznih držav. Ta festival velja za začetek poletja ljubezni. Pred organizacijo koncerta je bila maja 1967 posneta pesem San Francisco (Be Sure to Wear Flowers in Your Hair), ki jo je napisal John Phillips iz skupine The Mamas&the Papas, zapel pa jo je Scott McKenzie.

Ta pesem je postala neuradna himna gibanja poletja ljubezni. Vrh je to gibanje doseglo avgusta 1969, ko je bil v bližini Woodstocka v zvezni državi New York organiziran tridnevni glasbeni festival. Na njem se je zbralo okoli pol milijona mladih, minil pa je kaotično in v znamenju seksa, drog in rock'n'rolla. Bil je vrhunec mirovništva mlade generacije, ki se je zbirala pod sloganom mir in ljubezen (Peace and Love).

Rolling Stones in kalifornijski odgovor na Woodstock Leta 1969 so v ZDA imeli turnejo tudi britanski rockerji Rolling Stones. Zaradi očitkov v javnosti in tudi med novinarji, da so vstopnice za njihove koncerte predrage, so se odločili, da bodo nastopili na brezplačnem glasbenem festivalu v Kaliforniji, kjer bodo glavne zvezde.

Najprej so organizatorji nameravali pripraviti koncert v Golden Gate Parku v San Franciscu, na koncu pa so izbrali mesto Altamont, 45 kilometrov vzhodno od San Francisca. Koncertni festival, ki naj bi bil nekakšen odgovor ameriške zahodne obale na Woodstock na vzhodni obali, torej Woodstock West, pa se je popolnoma ponesrečil.

"Peklenski angeli" Na glasbeni festival, ki je bil v soboto, 6. decembra 1969, je prišlo okoli 300 tisoč mladih poslušalcev. Za varnostnike na koncertu so organizatorji izbrali nekaj ducatov članov motoristične skupine Hells Angels. Ti naj bi menda to delo opravili za plačilo v obliki piva v vrednosti 500 ameriških dolarjev.

Dogajanje na rockovskem festivalu pa je postajalo vse bolj nestrpno in nasilno. Vse več je bilo pretepov med obiskovalci, nekateri so napadali tudi varnostnike Hells Angels in nastopajoče. Ker je bil oder zelo nizek, visok le meter, so motoristi nastopajoče in njihovo opremo varovali tako, da so sedeli ob robu odra. Zadeve uidejo izpod nadzora

Vmes so Hells Angels gasili žejo s pivom in postajali vse bolj napadalni. Eden od njih je do nezavesti pretepel pevca skupine Jefferson Airplane. Ko so prišli na oder Rolling Stones, so se stvari še bolj zapletle. Med igranjem skladbe Sympathy for the Devil je izbruhnil pretep med občinstvom, a je varnostnikom uspelo zadeve umiriti.

Motoristi, ki so stali na robu odra, so obiskovalce, ki so se skušali prebiti na oder, metali nazaj med občinstvo. Na oder se je skušal prebiti tudi 18-letni Meredith Hunter, a so ga motoristi udarili in mu preprečili prihod na oder.

S pištolo meril proti odru, kjer so igrali Rolling Stones Najstnik, pozneje so ugotovili, da je bil tudi pod vplivom drog, se je vrnil, se ustavil nekaj metrov pred odrom, potegnil pištolo in jo nameril v smeri odra ravno takrat, ko je Mick Jagger pel pesem Under My Thumb.

To je opazil 21-letni član Hells Angels Alan Passaro, izvlekel nož, zgrabil Hunterja, mu roko, v kateri je držal pištolo, potisnil navzdol ter ga dvakrat zabodel. 18-letnik je zaradi posledic vbodov umrl.

Škoda, ukradeni avtomobili, štirje mrtvi in štirje novorojenčki Passara so aretirali in mu leta 1971 sodili zaradi umora, a so ga na podlagi videoposnetka dogodka oprostili, ker je Hunterja ubil v samoobrambi. Hunterjeva smrt in smrti še treh drugih ljudi na koncertu (dva človeka je do smrti povozil avtomobil, še eden pa je utonil v namakalnem kanalu) so šokirale javnost.

Koncert v Altamontu, na katerem je poleg štirih smrtnih žrtev bilo še veliko poškodovanih, ukradenih je bilo ogromno avtomobilov, povzročena je bila velika materialna škoda, štiri ženske pa so tam tudi rodile, velja za simbolno smrt hipijevskega mirovniškega gibanja – za simbol smrti tako imenovanega ljudstva Woodstocka.

Mansonova morilska hipijevska komuna Hipijevsko gibanje je prišlo na slab glas v javnosti tudi zaradi niza umorov, ki jih je izvedla skupina morilskih hipijev pod vodstvom psihopatskega Charlesa Mansona.

Skupina njegovih privržencev, ki se je imenovala Mansonova družina, je živela v komuni v kalifornijski puščavi, v času poletja ljubezni leta 1969 pa je umorila devet ljudi, avgusta tistega leta med drugim tudi ameriško igralko Sharon Tate, ženo poljskega režiserja Romana Polanskega.