Kako bi Nobelova nagrajenka iz ozadja vladala nekdanji vojaški diktaturi

V nedeljo bodo v Mjanmaru po 25. letih potekale prve večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih se možnosti za zmago nasmihajo opozicijski Nacionalni ligi za demokracijo (NLD), ki jo vodi oporečnica Aung San Su Či, poroča BBC. Prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 1991 in dolgoletna borka za človekove pravice v Mjanmaru je kot politična zapornica skoraj dve desetletji vojaške diktature preživela v hišnem priporu.

Njena stranka je na volitvah leta 1990 prejela 59 odstotkov glasov, a vojaški režim zmage ni priznal. Tokrat pa se ji po četrt stoletja ponovno obeta uspeh. Vendar Su Čijeva ne more postati predsednica, saj ji to zaradi tujega državljanstva njenih sinov, ki imata britanski potni list, onemogoča mjanmarska ustava.

Bi vojska priznala zmago opozicije? "Če zmagamo in bo NLD oblikovala vlado, bom nad predsednikom," je Su Čijeva povedala na tiskovni konferenci in dodala, da ji tega ustava nikakor ne preprečuje. Mjanmarska ustava iz leta 2008 določa, da ima predsednik prednost pred vsemi ostalimi v državi, zato bi bilo stanje, kjer bi Aung San Su Či kot predsednica stranke novemu predsedniku države narekovala ravnanje, lahko ustavno sporno.

Ustava določa zapleten postopek, po katerem predsednika izbere parlament, kandidate pa prej predlagata zgornji in spodnji dom ter neizvoljeni predstavniki vojske. Ta ima v parlamentu zagotovljenih 25 odstotkov sedežev, kar pomeni, da mora NLD skupaj z morebitnimi političnimi zaveznicami za oblikovanje vlade osvojiti več kot dve tretjini preostalih sedežev.

Nejasna usoda nepriznane manjšine Volilne postopke je Su Čijeva do danes kritizirala, saj naj ne bi bili dovolj pošteni in svobodni, volilna komisija pa naj ob nepravilnostih ne bi ukrepala. Po drugi strani je bila sama tarča kritik, ker naj se ne bi dovolj jasno opredelila do vprašanja preganjanega ljudstva Rohingya. Njegovi pripadniki, ki so pretežno muslimani, nimajo državljanskih ali manjšinskih pravic, saj jih ima Mjanmar za nezakonite priseljence iz Bangladeša.

Ne smejo se svobodno gibati, živijo v taboriščih, po zakonu pa imajo lahko največ dva otroka. V zvezi z njimi je Su Čijeva dejala, da se s prikazovanjem stanja ne bi smelo pretiravati, obenem pa obljubila, da bo NLD v primeru zmage spoštovala človekove pravice vseh ljudi, ki živijo v državi.