Kaj sploh še zmore španska različica Sirize?

Na nedeljskih lokalnih volitvah v Španiji je stranka Podemos (sl. Zmoremo), ki jo vodi 36-letni Pablo Iglesias, dosegla soliden izid v Madridu in Barceloni, toda na državni ravni je daleč za najmočnejšimi strankami.

Uspeh v Madridu in Barceloni … Koalicija radikalno levih strank oziroma gibanj Ahora Madrid, v kateri sodeluje tudi Podemos, je v španski prestolnici v 57-članskem mestnem svetu dobila 20 sedežev, enega manj od Ljudske stranke (PP).

V Barceloni pa je koalicija Barcelona en Camu, v kateri prav tako sodeluje Podemos, v 41-članskem mestnem svetu dobila 11 sedežev, največ od vseh strank oziroma koalicij (vir: spletna stran Eldiario.es).

… toda na državni ravni je izkupiček Podemosa skromen Toda na ravni dežel oziroma regij so zadeve manj v prid Podemosu. Če je v sami španski prestolnici Ahora Madrid postala druga najmočnejša politična sila, pa sta se na volitvah v celotni madridski regiji (mesto in okolica) bolje od Podemosove koalicije odrezali obe glavni politični stranki. Ahora Madrid se je s 16,36 odstotka uvrstila na tretje mesto.

Ljudska stranka (PP) je dobila 32,85 odstotka glasov, socialisti (PSOE) 18,15 odstotka. Četrta je bilo protržna liberalna stranka Ciudadanos (sl. Državljani) z 10,54 odstotka glasov (vir: El Pais).

Konservativci in socialisti z manj glasovi, a še vedno močni Na državni ravni, če seštejemo vse izide lokalnih volitev, je največ glasov (kljub velikemu osipu v primerjav s prejšnjimi volitvami) dobila vladajoča Ljudska stranka, in sicer 27,03 odstotka, sledi ji največja opozicijska stranka PSOE z 25,03 odstotka, tretji so Državljani (kratica stranke je C's) s 6,55 odstotka glasov. Sledijo baskovski in katalonski nacionalisti.

Španijo jeseni čakajo parlamentarne volitve. Glede na to, da je veliko podobnosti med Španijo in Grčijo (zadolženost, velika brezposelnost, zlasti med mladimi …), so številni pričakovali, da bo španski protivarčevalni stranki Podemos uspelo tisto, kar je januarja letos uspelo Sirizi – prevzeti oblast.

Bliskovit vzpon Podemosa, nato zdrs navzdol Še pred nekaj meseci je Podemosu kazalo dobro. Oktobra lani so se na javnomnenjskih anketah prvič zavihteli na prvo mesto, novembra in decembra so jim merilci javnega mnenja namerili kar 31,1-odstotno podporo, januarja letos še 30,8-odstotno.

Nato pa je sledil padec – maja bi jim glasove namenilo "le" še 17,7 odstotka Špancev, kar je precej premalo za ponovitev uspeha Sirize. Verjetno je na manjšo navdušenost nad Podemosom vplival tudi klavrni izkupiček Sirize: Grčiji (še) niso odpisali dolgov, egejski državi zmanjkuje denarja, grško gospodarstvo, ki je počasi okrevalo, je pod Ciprasovo vlado spet zgrmelo v recesijo …

Podemos bo težko ponovil uspeh Sirize Vsekakor Podemosa, ki je v zadnjem času omilil svojo retoriko ter se odpovedal zamisli o prenehanju odplačevanja državnega dolga in podržavljanju gospodarstva, še ne gre odpisati, toda pred seboj ima precej težjo nalogo kot Siriza pred januarskimi grškimi izrednimi volitvami.

Ne nazadnje: glavni pogoj za vzpon Podemosa bi moral biti hkratni velik padec podpore zmerno levi PSOE (tako kot je v Grčiji padec podpore Pasoku dvignil Sirizo). A PSOE ni Pasok: španski socialisti se, kljub izgubi podpore, še vedno solidno držijo.