Ponedeljek, 10. 10. 2016, 11.59
6 let, 6 mesecev
Kaj se dogaja z državami, za katere smo zapravili milijarde evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,98
1
Grčija, Portugalska, Ciper, Irska in Španija. To so države EU, ki jih je finančna kriza najbolj udarila in jih je nad vodo zadržala le pomoč evrskih držav (torej tudi Slovenije) in Mednarodnega denarnega sklada. Poglejmo, kaj se zdaj dogaja s temi državami.
Grčija: Država, ki poskuša priti iz brezna
Še pred kakšnim letom in pol ni bilo televizijskih poročil, v katerem ne bi bila ena od osrednjih tem prezadolžena Grčija, ki je vse bolj padala v finančno brezno.
Vse oči sveta so bile uprte v to sredozemsko državo, še zlasti od lanskega januarja naprej, ko se je na predčasnih volitvah na oblast zavihtela radikalno levičarska stranka Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu.
Grčija, ki jo je od maja 2010 z milijardami evrov nad vodo držala le mednarodna pomoč, je s Ciprasom in njegovim finančnim ministrom Janisom Varufakis na čelu hotela od evrskih držav želela izsiliti še nadaljnji "solidarni" odpis dolgov.
Preberite še:
Deutsche Bank, bomba neslutenih razsežnosti, o kateri Cerarjeva vlada ne razmišlja
Kapitulacija grškega mesije
Grki, ki so v mladem Ciprasu videli svojega odrešenika, so morali julija lani, ko evrske države niso želele brez pogojev zmetati še več deset milijard evrov v grški sod brez dna in je grškemu bančnemu sistemu že pohajal denar, z grenkobo popustiti. Za 86 milijard evrov vreden program pomoči so Grki morali pristati na nepriljubljene pogoje.
Mednarodni upniki so Grčiji predpisali precej grenkih zdravil: nižanje plač, višje davke ... Toda kot kaže, je za ponosne Grke najbolj grenko zdravilo, ki ga morajo pogoltniti, privatizacija državnih podjetij. Na fotografiji: vročekrvni pristaniški delavec aprila letos na protestih proti prodaji pristanišča v Pireju kitajski družbi Cosco.
Za vsak obrok pomoči mora Grčija sprejeti nove reforme: pokojninska reforma, liberalizacija trga dela, trga elektrike … S še najbolj stisnjeni zobmi grška vlada, ki so sestavljata Siriza in desno populistični Neodvisni Grki, izvaja program privatizacije državnega premoženja in državnih podjetij.
Grška "bolečina v srcu"
Tako je na vladi le s težavo šla skozi prodaja 14 regionalnih letališč nemškemu Fraportu. Del vlade, na čelu z ministrom za infrastrukturo Hristosom Spricisom, je do zadnjega odlašal s prodajo. Na koncu je Spricis, kot je sam dejal za grški radio s tresočim glasom, "z bolečino v srcu" podpisal prodajo grških letališč Nemcem, piše Wall Street Journal.
Vse to napoveduje, da bo grška levičarsko-populistična vlada le mukoma in še z veliko "bolečine v srcu" prodala še preostalo državno premoženje, če želi prejemati pomoč.
Cipras je izgubil podporo Grkov
Grki so Ciprasu, čeprav je julija lani v Bruslju kapituliral pred nezadovoljnimi evrskimi državami na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel, na predčasnih volitvah septembra lani še enkrat podelili največ glasov, tako da je lahko znova skupaj z Neodvisnimi Grki sestavil vlado. Je mlad in nepokvarjen, dajmo mu še eno priložnost, so takrat rekli številni grški volivci.
Grki se še vedno radi podajo na ulice in strastno protestirajo. Zdaj je vse pogosteje tarča grške jeze tudi premier Aleksis Cipras.
Toda po novem letu je prišlo do javnomnenjskega preobrata in Siriza vse bolj izgublja podporo. Po najbolj sveži javnomnenjski anketi, ki jo je opravila grška Univerza v Makedoniji (PaMak), bi to nedeljo, če bi bile v Grčiji volitve, največ glasov dobila desnosredinska Nova demokracija, in sicer kar 35,5 odstotka.
Cipras po naslednjih volitvah z oblasti?
Siriza je pristala na drugem mestu, a s precejšnjim zaostankom, saj ima dokaj skromnih 20 odstotkov podpore. Tretja je skrajno desna Zlata zora z 9,5 odstotka. Če se bo ta trend nadaljeval, bo po naslednjih volitvah Cipras, ki je veljal za veliki up evropske radikalne levice, izgubil premierski položaj.
Grčija je Ahilove peta EU tudi zaradi tega, ker je poleg Italije glavna vhodna točka za migrante, ki se skušajo iz Turčije prebiti proti severu Evrope. Številne države EU očitajo Grčiji, da stori premalo za zajezitev nezakonitih migracij.
Grčija še vedno precej revnejša kot pred krizo
Razlog za še vedno trajajoče nezadovoljstvo Grkov je seveda dejstvo, da so še daleč od blaginje, ki so je bili vajeni pred krizo. Lani je grški bruto domači proizvod padel za 0,2 odstotka, tudi letos naj bi se grško gospodarstvo skrčilo, in sicer za 0,3 odstotka. Šele prihodnje leto naj bi grško gospodarstvo zraslo – za 2,7 odstotka (vir: Jesenska napoved Evropske komisije).
Nezaposlenost je še vedno najvišja v Evropi (skoraj 24 odstotkov), prav tako javni dolg (več kot 182 odstotkov BDP). Tudi primerjalno gledano je grška blaginja vse nižja. Po podatkih Eurostata je imela država ob Egejskem morju lani 71 odstotkov povprečja BDP, merjenega po kupni moči. Pred krizo, leta 2007 je imela 92 odstotkov povprečja EU.
Portugalska: ali najrevnejši zahodnoevropski državi grozi nova kriza?
Portugalska spada v skupino južnoevropskih držav, ki jo je finančna kriza najbolj udarila. Leta 2011 je priskočila na pomoč trojka (evrske države, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), ki je finančno potapljajoči se državi ob Atlantskem oceanu vrgla "rešilni pas", težek 78 milijard evrov.
Portugalsko so v krizo pahnili nekonkurenčno gospodarstvo, prenapihnjen javni sektor ter preplet politike in gospodarstva.
V zameno za pomoč je morala pod budnim očesom trojke izpeljati varčevalne in reformne ukrepe. Pod desnosredinsko koalicijo socialdemokratov (kljub imenu je to desna stranka, op. p.) in krščanskih demokratov, ki jo je vodil socialdemokrat Pedro Passos Coelho, je to Portugalski uspelo.
Portugalci podprejo protivarčevalno levico
Gospodarstvo je začelo spet rasti in s pomočjo večjih davčnih prilivov je Portugalska predčasno odplačala mednarodno pomoč in maja 2014 zapustila evropski reševalni mehanizem ter se finančno postavila na lastne noge.
Toda nepriljubljeni varčevalni ukrepi in reforme so terjali svoj davek. Na lanskih volitvah so socialdemokrati sicer postali znova največja stranka, toda v parlamentu so dobile večino sedežev leve, protivarčevalno usmerjene stranke na čelu s socialistično stranko.
Socialistični premier viša plače in pokojnine
Portugalska je tako dobila manjšinsko vlado, ki jo vodi socialist Antonio Costa. Ta je že dvignil minimalno plačo, povišal plače javnim uslužbencem, dvignil pokojnine, uzakonil štiri dodatne dela proste praznike in javnim uslužbencem tedenski delovnik s 40 ur znižal na 35 ur.
Številni so prepričani, da bo socialistični premier Antonio Costa s svojo protivarčevalno politiko Portugalsko pahnil v novo krizo.
Coste je sicer lani zatrjeval, da bo proračunski primanjkljaj obdržal pod ciljnimi tremi odstotki. To mu, kot so napovedovali številni ekonomisti, ni uspelo, toda za zdaj mu je Evropska komisija pogledala čez prste. Bo Portugalska spet zdrsnila v brezno? Costa, kot piše britanski časnik Financial Times, te napovedi zavrača kot neumnosti in pri tem izpostavlja naložbe nemških avtomobilskih velikanov v državi.
Portugalska na majavih nogah
Toda dejstvo je, da je Portugalska, ki je že dolga desetletja najrevnejša zahodnoevropska države, še vedno na majavih nogah. Gospodarstvo sicer raste (letos bo zraslo za 1,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka), toda nezaposlenost je kljub padcu v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno precej visoka – 11 odstotkov. Še najbolj zaskrbljujoč je visok javni dolg – 126 odstotkov BDP.
Španija: Država, ki ne more dobiti nove vlade
Španija je v krizo pahnil pok prenapihnjenega nepremičninsko-gradbenega mehurčka. Ta je povzročil bančno krizo, zaradi česar je julija 2012 pirenejska država zaprosila za vključitev v evropski reševalni mehanizem ESM.
Na volitvah leta 2011 je v Španija prepričljivo zmagala Ljudska stranka, ki jo vodi Mariano Rajoy. Zaradi varčevalne politike je kmalu postal nepriljubljen pri številnih Špancih.
Ta mehanizem, ki je bil ustanovljen prav za sanacijo bančnega sistema v posameznih državah EU, je poslal prepotrebno finančno infuzijo v shirani španski bančni sistem. V mehanizmu ESM je imela Španija na voljo sto milijard evrov, sposodila si jih je 41 milijard.
Turizem rešuje Španijo
Iz mehanizma je Španija nehala črpati denar konec leta 2013, iz njega pa uradno izstopila januarja 2014. Španiji je iz najhujše krize pomagal zlasti turizem. Turistična bera je bila večja zaradi islamskega terorizma na arabski, južni strani Sredozemlja, zaradi česar so Evropejci rajši odhajali v varnejše evropske sredozemske države.
Če je Portugalska po lanskih volitvah dobila vlado, to ni uspelo njeni zahodni sosedi Španiji. Decembra lani so namreč Španci odšli na redne volitve in največ glasov dali desnosredinski Ljudski stranki premierja Mariana Rajoya. Toda premalo, da bi lahko konservativci znova sestavili vlada.
Brezvladje po volitvah
Na drugi strani sprti španski levo usmerjeni parlamentarni stranki (zmerno levi Socialisti in radikalni levi Podemos, španska različica grške Sirize) tudi nista mogli oblikovati nove vlade.
Pred leti so se številni bali (ali upali, odvisno od političnega zornega kota), da bo Podemos, ki ga vodi Pablo Iglesias (na fotografiji na sredini), prevzel oblast v slogu Sirize v Grčije. Na volitvah decembra 2015 se je Podemos uvrstil (šele) na tretje mesto, prav tako na predčasnih volitvah junija letos.
Tako so junija letos Španci odšli na predčasne volitve, na katerih je spet zmagala Ljudska stranka, a spet ne dovolj za sestavo vlado. Tudi koalicija z liberalno stranko Ciudadanos (sl. Državljani) nima dovolj sedežev za sestavo nove vlade.
Tudi levica ne more sestaviti vlade
Po drugi strani tudi socialisti in Unidos Podemos (zveza Podemosa in nekaj levih strank), tudi če bi se zedinili glede vlade, nimajo več kot polovice sedežev v parlamentu. Tako tudi te volitve za zdaj niso prinesle rešitve v obliki nove vlade.
Špansko brezvladje (tekoče vladne posle od lanskega decembra opravlja Rajoy) se bo tako še nadaljevalo. V Španiji se poleg tega vse bolj krepijo osamosvojitvene težnje Kataloncev in Baskov. Katalonci so želeli leta 2014 izvesti osamosvojitveni referendum, a ga je osrednja oblast v Madridu preprečila.
Španija je večnacionalna država. Zlasti v Kataloniji in Baskiji so močna politična gibanja, ki zahtevajo popolno osamosvojitev od Madrida. Osrednja oblast za zdaj še kroti želje po samostojni Kataloniji in Baskiji.
Gospodarska rast, toda nezaposlenost je še vedno zelo visoka
Španska gospodarska rast sicer v zadnjem času spet pada: če je bila lani 3,2-odstotna, bo letos po napovedih Evropske komisije 2,6- odstotna, prihodnje leto 2,5-odstotna. Nezaposlenost je še vedno visoka, 19,5 odstotka, kar zadostuje za neslavno drugo mesto med državami EU glede stopnje nezaposlenosti. Tudi javni dolg je kar visok: letos bo znašal okoli 99,6 odstotkov BDP, drugo leto se bo malce presegel sto odstotkov BDP.
Ciper: Polom sredozemske bančne oaze
Tako kot Španija je pomoč mehanizma ESM potreboval tudi Ciper. Otoška država je bila davčna oaza in je imela zaradi tega velikanski bančni sektor. Poleg tega je na Ciper zelo negativno vplivala tudi kriza v Grčiji, v težavah je bilo od leta 2009 tudi ladjedelništvo, tudi turizem ni prinašal toliko izkupička kot prej.
Finančna kriza je razkrila šibkost prenapihnjenega ciprskega bančnega sektorja.
Ciper je pomoč za svoj skrhani bančni sistem dobil marca 2013. V zameno za deset milijard evrov je moral Ciper zapreti najbolj problematično banko – Laiki banko. Sprejeti je moral tudi zakonodajo za preprečevanje pranje denarja, konsolidirati proračun ter izvesti strukturne reforme in privatizacijo. Del dogovora iz marca 2013 je bil tudi poseben, enkraten davek na bančne depozite nad sto tisoč evrov.
Ciprsko gospodarstvo zdaj okreva
Letos se bo BDP povečal za 1,7 odstotka, prihodnje leto naj bi bil večji za dva odstotka. Nezaposlenost je bila avgusta letos 12,1-odstotna. Ciprski javni dolg je še vedno visok, letos bo znašal skoraj 109 odstotkov BDP, prihodnje leto pa naj bi se znižal na 105,4 odstotka.
Italija: Apeninski bolnik
Naša zahodna soseda ni nikoli potrebovala pomoči trojke ali ESM, toda celotna EU že nekaj let zaskrbljeno opazuje Apeninski polotok. Italijanske banke so že nekaj let v hudih težavah. Po podatkih italijanske centralne banke Banca d’Italia je kar 14 odstotkov italijanskih bančnih kreditov slabih. To znaša okoli 209 milijard evrov oziroma po najbolj pesimistični oceni kar 348 milijard evrov, piše nemški Manager Magazin.
41-letni Matteo Renzi je ob prihodu na oblast veliko obljubljal. Za zdaj še ni videti, da bi mu obljube uspelo uresničiti.
Velik del kreditov je že odpisanih, toda bančna luknja še vedno znaša 40 milijard evrov. Za razliko od Irske ali Španije, kjer so banke prišle v težavo zaradi poka nepremičninskega mehurčka (in so jih države reševale z ustanovitvijo tako imenovane slabe banke), so težave italijanskih bank posledica stagnacije italijanskega gospodarstva, ki je že nekaj let v recesiji.
Televizijski komik ogroža mladega premierja
Matteo Renzi, ki vodi levosredinsko vlado od februarja 2014, želi italijansko gospodarstvo spodbuditi tudi s pomočjo uspešnejših članic EU. Tako predlaga 50-milijardni evropski sklad, kamor bi vsaka članica EU vplačala 0,5 odstotka BDP. Članice z visoko nezaposlenostjo in majhno rastjo bi si iz sklada sposojale denar, da bi zagnale gospodarstvo.
Gibanje pet zvezdic, ki ga vodi politik in komik Beppe Grillo, je najprej zagovarjalo samo izstop Italije iz evroobmočja, zdaj pa po zgledu brexita tudi izstop iz EU. Gibanje pet zvezdic zahteva, da se v Italiji razpiše referendum o izstopu iz EU.
Renzija 4. decembra letos čaka referendum o ustavnih spremembah (te bodo med drugim zmanjšale število poslancev v parlamentu). Če ga bo izgubil, lahko to zamaje vlado. Glede na javnomnenjske ankete je Renzijeva Demokratska stranka še vedno najbolj priljubljena, toda za ovratnik ji diha Gibanje pet zvezdic, ki ga vodi nekdanji televizijski komik Beppe Grillo.
Junija letos je tako kandidatka Gibanja pet zvezdic Virginia Raggi zmagala na županskih volitvah. Gibanje, ki zahteva referendum o izstopu iz Italije iz EU, pluje na valovih italijanskega nezadovoljstva. Če je v Italiji BDP, merjen po kupni moči, leta 2008 znašal 105 odstotkov povprečja EU, je bil lani samo še 95 odstotkov.
Šibka gospodarska rast in ogromen javni dolg
Italijansko gospodarstvo sicer spet raste, toda ta rast je primerjalno gledana šibka. Letos bo znašala 1,1 odstotka (povprečje evroobmočja je 1,6 odstotka), prihodnje leto pa 1,3 odstotka (povprečje evroobmočja 1,8 odstotka). Tudi nezaposlenost je visoka, avgusta letos je bila 11,4-odstotna, zlasti pa je zaskrbljujoč visok javni dolg, drugi največji v EU. Javni dolg znaša kar 132,7 odstotka BDP.
Irska: Keltski tiger je spet začel rjoveti
Evrske države, ki jih je finančna kriza po letu 2008 najbolj prizadela, so praviloma nahajajo v južni Evropi. Toda je ena izjema, ki potrjujejo to pravilo, in sicer Irska. Keltskega tigra je tako kot Španijo na kolena spravil nepremičninsko-gradbeni mehurček, ki se je začel napihovati po letu 2003, po izbruhu finančne krize pa je počil in v brezno potegnil še irske banke.
Za sanacijo bank oziroma pomoč šestim bankam v težavah je poroštvo dala država. Novembra 2010 je na pomoč Irski priskočila trojka, ki je otoški državi dala 67,5 milijarde evrov pomoči. Kot pogoj za pomoč je trojka zahtevala strožjo proračunsko politiko.
Irski gospodarski razcvet pred krizo leta 2008 je temeljil na privabljanju tujih vlagateljev z ugodno davčno politiko. Na Irsko je tako prišel tudi Apple. 30. avgusta letos pa je Evropska komisija presodila, da je Irska Applu zaradi svoje ugodne davčne politike pravzaprav dala nedovoljeno državno pomoč v višini 13 milijard evrov. Evropska komisija je tudi odločila, da mora Apple Irski plačati oziroma vrniti 13 milijard evrov. Irska, ki seveda želi ostati davčni raj, se je na to odločitev pritožila. Irska tudi upa, da bo po odhodu Velike Britanije iz EU del finančnih institucij iz Londonskega Cityja prišel na Irsko.
Zeleni otok spet gospodarsko cveti
Irska je prva zapustila rešilno okrilje EU in MDS, in sicer leta 2013. Kriza je samo še bled spomin, saj je keltski tiger začel spet rjoveti: lani je bila gospodarska rast 7,8-odstotna, letos bo 4,9-odstotna. Nezaposlenost je bila avgusta letos 8,3-odstotna, kar je pod povprečjem EU. Tudi javni dolg kopni: če je lani znašal 93,8 odstotka BDP, bo prihodnje leto 86,6 odstotka BDP. Tudi blaginja na Zelenem otoku spet cveti in je na ravni pred krizo: lani je imela Irska po kupni moči 145 odstotkov povprečja BDP, kar je skoraj enako kot pred krizo leta 2007, ko je imela 146 odstotkov povprečja EU.
1