Švedska je ena od redkih držav, ki so z lahkoto prebrodile krizo, tudi nadaljnje gospodarske napovedi so nadpovprečne. Kljub temu desnosredinski vladajoči koaliciji grozi poraz.
Švedi se bodo v nedeljo odpravili na volišča, kjer bodo izvolili nove lokalne predstavnike in tudi nov švedski parlament. Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je pred dnevi opravila agencija Sifo, bodo na volitvah največ glasov pobrali opozicijski socialdemokrati (vodi jih nekdanji dolgoletni sindikalist Stefan Lövfen), in sicer 30,4 odstotka.
V nedeljo se zmaga nasmiha levici
Na drugem mestu je Zmerna stranka zdajšnjega premierja Fredrika Reinfeldta z 22,6 odstotka. Socialdemokrati so dobili več glasov od zmernežev že na volitvah leta 2010, vendar so vlado sestavile desnosredinske stranke, ki so skupaj dobile več glasov od levice.
Toda tokrat se skupna zmaga nasmiha levici, ki lahko konča vladanje desnice, ta je na oblasti od leta 2006. Skupaj imajo po prej omenjeni anketi levosredinske oziroma leve stranke (socialdemokrati, Zeleni in Leva stranka) 47,5 odstotka glasov, desnosredinske (Zmerna stranka, Liberalna ljudska stranka, Sredinska stranka in krščanski demokrati) pa 41,3 odstotka glasov.
Velik uspeh skrajne desnice
Velik uspeh na volitvah lahko doseže skrajno desna, protipriseljenska stranka Švedski demokrati, ki jo vodi 35-letni Jimmie Akesson. Anketa stranki napoveduje četrto mesto z 8,9 odstotka glasov, mogoče pa je, da bo v nedeljo postala celo tretja najmočnejša stranka v švedskem Riksdagu. Švedski demokrati lahko tako po volitvah celo postanejo jeziček na tehtnici.
Slabe napovedi za vladajoče stranke so po svoje presenečenje, saj je Švedska v primerjavi z drugimi državami v odlični gospodarski kondiciji. Še celo nekateri gospodarski podatki, ki so za same Švede slabi, so v primerjavi z manj uspešnimi državami skorajda sanjski.
Švedska gospodarsko cveti
Leta 2012, ko se je v povprečju gospodarstvo EU skrčilo za 0,4 odstotka, je imela Švedska 0,9-odstotno rast. Lani je bila rast 1,5-odstotna, po napovedih Evropske komisije bo letos 2,8-odstotna (EU povprečje: 1,6 odstotka), prihodnje leto pa celo triodstotna (EU povprečje: dva odstotka).
Po podatkih švedskega statističnega urada je bila avgusta gospodarska rast 1,9-odstotna. Tudi brezposelnost je pod povprečjem EU. Avgusta je bilo na Švedskem brez dela 7,9 odstotka ljudi, brezposelnost naj bi se do prihodnjega leta zmanjšala na 7,2 odstotka (za primerjavo: prihodnje leto naj bi bilo v EU brezposelnost 10,1-odstotna).
Veliko brezposelnih mladih
Precej večja je brezposelnost med mladimi. Po podatkih Eurostata je bilo v 9,7-milijonski državi lani v zadnjem četrtletju brez dela 22,6 odstotka mladih, starih med 15 in 24 leti. To je sicer malenkost manj od povprečja EU (23,1 odstotka), a precej več od Nemčije, kjer je bilo brez dela le 7,9 odstotka mladih.
Švedski javni dolg sicer v zadnjih letih narašča. Do leta 2010 je javni dolg padel na 39,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa je naraščal. Letos naj bi bil 41,6-odstoten, nato pa naj bi prihodnje leto padel na 40,4 odstotka.
Švedi imajo zaradi nižjih davkov vse več denarja
Te številke so kljub vsemu precej manjše od javnega dolga v času socialdemokratskih vlad: v povprečju je bil med letoma 1994 in 2009 javni dolg 56,5-odstoten.
Švedska po teh podatkih gospodarsko cveti, švedske banke so močne, srednji sloj ima zaradi manjših davkov vse več denarja in lahko vse več zapravlja (tudi za nakupe dragih avtomobilov in počitniških hiš v sredozemskih državah ter za počitnice v Aziji), toda kljub temu je veliko Švedov nezadovoljnih s trenutno oblastjo.
Nordijski supermodel – nekdaj za levico, zdaj za desnico
Če je bila še pred leti Švedska s svojo socialno državo zgled za levico v drugih državah, se je po zmagi desne sredine leta 2006 zgodil preobrat – sicer so že tudi socialdemokrati uvajali neoliberalne reforme.
Švedska je z uvajanjem zasebništva v šolstvo in zdravstvo postala zgled za desnico, tudi za britanske konservativce. Švedsko je zato britanski tednik The Economist poimenoval za nordijski supermodel.
Preveč hitro na desno?
Kje so vzroki za trenutno večjo priljubljenost levice? Britanski časnik Guardian meni, da večina Švedov noče nazaj švedske socialne države, kot je bila v času socialdemokratske vladavine, a tudi menijo, da je preobrat na desno preveč hiter.
Velik javnomnenjski učinek so imeli tudi lanski podatki o znanju švedskih učencev. Kot piše Reuters, so bili celo zagovorniki desne sredine šokirani nad podatki raziskave Pisa, ki je pokazala, da imajo švedski 15-letniki najhujši padec v rezultatih med državami OECD.
Gospodarstvo svari pred socialdemokrati
Vrnitve socialdemokratov na oblast se bojijo predvsem poslovni krogi in podjetniki. Kot pravi Hakan Samuelsson, prvi mož Volva, švedskega avtomobilskega proizvajalca v kitajski lasti, bo morala morebitna leva vlada dojeti, da lahko blaginjo povečujemo le z gospodarsko rastjo, in ne z višjimi davki.