Slovenija podpisala "zgodovinski obrambni sporazum"

S podpisom notifikacijske listine je 23 članic Unije izrazilo namero pridružitve novi stalni obliki obrambnega sodelovanja, znanega po angleški kratici Pesco, ki jo omogoča Lizbonska pogodba, uveljavljena leta 2009.

Tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril, da je to zgodovinski korak, pravi mejnik v evropski obrambi, ki bo imel tudi gospodarske koristi. Evropa po njegovih besedah za obrambo porabi približno polovico manj kot ZDA, dosega pa le 15 odstotkov njene učinkovitosti.

"Evropa po brexitu nujno potrebuje neke jasne zgodbe in ta obrambni sporazum so prodali kot zgodbo o uspehu in prihodnosti EU." Foto: Bojan Puhek "Sporazum je posledica brexita"

"Dokument prinaša neki nov moment predvsem zato, ker je tesnejše sodelovanje do zdaj preprečevala predvsem Velika Britanija. Želje Francije in Nemčije po takem sporazumu so bile dolgo časa prisotne, a zaradi Velike Britanije se niso uresničile. Sporazum, kot so ga podpisali, pa ni bil v celoti usklajen med Francijo in Nemčijo. Francija si je prizadevala, da bi ga podpisalo manj držav, ki bi bile bolj zavezane sodelovanju in da bi lahko tudi posredovale v Maliju in Libiji, Nemčija pa je bila za širši sporazum. Trenutni sporazum je tako posledica brexita in zmaga nemške vizije," pravi Boštjan Perne, nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe.

"Med izvajanjem sporazuma v praksi in podpisanimi zavezami so lahko velike razlike. Države se zavezujejo, da bodo 20 odstotkov obrambnega proračuna namenile nabavi in okoli dva odstotka za raziskave in razvoj. V slovenskem primeru je to trenutno znanstvena fantastika. Za Slovenijo, ki večino proračuna trenutno nameni plačam, je podpis sporazuma hvalevreden, a se lahko sprašujemo, kako bo z uresničevanjem," je izpostavil.

Ali lahko v prihodnje pričakujemo nadgradnjo sporazuma z ustanovitvijo skupnih oboroženih sil držav EU? "Ne verjamem. Dokler zveza Nato deluje v takšnem obsegu kot zdaj, je to nerealno pričakovati," odgovarja Perne.

Obrambni sporazum tudi odziv na terorizem

Nova stalna oblika obrambnega sodelovanja je zrasla iz francosko-nemške pobude iz jeseni 2015, je spomnil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je ob drugi obletnici napadov v Parizu izpostavil, da je krepitev evropske obrambe tudi odziv na terorizem.

Listina temelji na predlogu Nemčije, Francije, Španije in Italije. Vključuje okoli 20 zavez na petih področjih, ki naj bi jih sodelujoče članice uresničile do leta 2025.

Ta področja so naložbe, načrtovanje zmogljivosti, interoperabilnost, zmogljivosti za razpoložljivost, prožnost in nameščanje sil, sodelovanje z namenom nadomestitve pomanjkljivih zmogljivosti in programi za opremo.

Nekatere države se še niso pridružile

Listino je po navedbah Mogherinijeve podpisalo 23 članic. Nekatere se danes še niso pridružile, ker še niso izpeljale notranjih postopkov. Pričakovati je, da bodo to storile v prihodnjih tednih. Danska in Velika Britanija pri projektu ne bosta sodelovali.

EU naj bi novo stalno obliko obrambnega sodelovanja dejansko vzpostavila 11. decembra. Do takrat naj bi članice pripravile nacionalne načrte za izvajanje nalog v okviru tega projekta.