Je zlato rusko skrivno orožje, ki bo uničilo moč ZDA?

70 ton zlata. To je teža petih srednjetežkih tovornjakov. Toliko plemenite kovine je ruska centralna banka kupila od začetka letošnjega leta. Kar bi včasih predstavljalo le kratko novičko, zdaj zaradi geopolitičnih napetosti med Rusijo in Zahodom povzroča striženje z ušesi. Nobena druga država namreč ne kopiči zlata tako hitro in hlastno kot Rusija, piše nemški časnik Die Welt.

Skrivnostno ozadje ruske zlate mrzlice Ni malo opazovalcev, ki domnevajo, da je v ozadju ruske zlate mrzlice skrivni načrt: želja Rusije, da se oboroži za morebitno finančno vojno z Zahodom. Drugi spet menijo, da ima največja država na svetu še večji cilj: sklatiti ameriški dolar z mesta svetovne rezervne valute. V nasprotju z uveljavljenimi industrijskimi državami hitro razvijajoče se države povečujejo svoje zlate rezerve postopoma iz leta v leto. Glavni namen teh držav je, da razpršijo svoje rastoče devizne rezerve. Kot je pokazala finančna kriza, sta evro in ameriški dolar valuti, ki lahko zbolita, zato ni pametno, da imajo države ves svoj zaklad naložen v teh dveh valutah.

Rusija povečuje zlate rezerve, čeprav njene devizne rezerve kopnijo Toda pri Rusiji so zadeve drugačne. Rusija namreč svoje zlate rezerve povečuje na vrat na nos (v zadnjih 12 mesecih je svoje zlate rezerve povečala za deset odstotkov) in to kljub temu, da so se njene devizne rezerve zaradi ukrajinske krize zmanjšale za 432 milijard ameriških dolarjev (321 milijard evrov), kar je najnižja vrednost od leta 2010.

Večina upravljavcev zlata ima moskovsko kupovanje zlatih palic za spretno potezo, neenotni so le glede tega, katere cilje zasleduje Rusija z nakupi. En del jih meni, da gre za čisto ekonomske motive, drugi govorijo o demonstraciji moči, tretji o geopolitični preračunljivosti.

Kitajci v pasti, ker so naložili svoje rezerve v ameriške državne obveznice? Nemški finančni strokovnjak za upravljanje premoženja Marc-Oliver Lux meni, da se Rusija obnaša racionalno, saj noče ponoviti napake Kitajske, ki je vse bolj finančno odvisna od ameriških državnih obveznic. Kitajska ima namreč svoje orjaške devizne rezerve (štiri bilijone ameriških dolarjev, kar znaša dobre tri bilijone evrov) večinoma naložene v ameriških vrednostnih papirjih. Če bo dolar izgubil vrednost, bo imel Peking dramatične izgube, kar bi se odrazilo tudi na kitajskem gospodarstvu.

Zlato kot orožje v boju proti Evropi in ZDA Tisti del strokovnjakov in analitikov, ki menijo, da je v ozadju nove moskovske strategije nakupovanja zlata geopolitična strategija, pa so prepričani, da se Rusija s kopičenjem zlatih rezerv pripravlja na morebitno finančno vojno z ZDA in Evropo.

Če se bodo v Ukrajini še bolj zaostrile razmere ali bo celo nastal vojaški spopad med Rusijo in Zahodom, bi lahko ukrepi bojkota pod vodstvom ZDA zelo prizadeli Rusijo, pojasnjuje finančni strokovnjak Alexander Daniels. Z zlatom pa Rusija ostaja likvidna in lahko nakupuje potrebne dobrine od prijateljskih držav, saj zlate rezerve v krizah veljajo za mednarodne priznane valute.

Rusija začne kopičiti zlato leta 2007 Tudi Lux se strinja, da ima nakup zlata tudi politično podlago. Zaradi zahodnih sankcij Rusija svojega denarja ne vlaga v finančne instrumente zahodnih sil, ampak poskuša s kopičenjem zlata odplavati proč od vpliva Evrope in ZDA.

Kopičenje ruskih zlatih rezerv se je začelo pred sedmimi leti, ko je izbruhnila ameriška nepremičninska kriza. Zlate rezerve, ki so bile leta 2000 še zanemarljive, zdaj znašajo 1.104 ton oziroma 35,5 milijona unč.

Rusija je letos prehitela Kitajsko in Švico Rusija, ki tudi sama nakoplje veliko zlata, ima tako zdaj pete največje zlate rezerve. Pred njo so samo ZDA (8.135,5 tone), Nemčija (3.384 ton), Italija (2.451 ton) in Francija (2.435 ton). Za Rusijo sta tako tudi Kitajska in Švica.

Sredi avgusta je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal, da izvoza ruskega plina in nafte ne bodo več obračunavali v ameriških dolarjih, ampak v domačih rubljih. Prevlada dolarja ogroža rusko gospodarstvo, je dejal Putin.

Še premalo zlatih rezerv za izgradnjo superrublja Kljub naglemu kopičenju zlatih rezerv pa so zlate rezerve Moskve pri zdajšnjih cenah zlata vredne okoli 34 milijard evrov, kar znaša le dva odstotka ruskega BDP. Za izgradnjo superrublja, ki bo enkrat kot trgovska in rezervna valuta konkurenčen ameriškemu dolarju, je to premalo.

ZDA v Fort Knoxu in Newyorškem FED hranijo 8.135,5 tone zlata v borzni vrednosti 250 milijard evrov. Prevlada ameriškega dolarja je velika: v tej valuti je 60 odstotkov denarnih rezerv na svetu, prav tako uporabljajo ameriški dolar pri več kot 80 odstotkih deviznih transakcij. ZDA imajo preprečljivo največji kapitalski trg na svetu, medtem ko je Rusija gospodarsko usmerjena v izkoriščanje svojih naravnih virov in surovin.

Ruski gospodarski model je slepa ulica Ruski izvoz energentov je sicer Moskvi omogočil, da nabere velike devizne rezerve, toda z vidika diverzifikacije ruskega gospodarstva je stanje daleč od zaželenega. Poleg tega Rusija tudi pod Putinom nima razvojnega načrta, opozarja ugledni razvojni ekonomist Helmut Reisen.

Rusija je še vedno gospodarski palček. Čeprav ima veliko izobraženih mladih, izvaža večinoma le nafto in plin. To ni zagotovilo za dolgoročno blaginjo. "Razvojno gledano je to slepa ulica," svari Reisen. Pogled v prihodnost je še bolj črnogled, ker ima Rusija hitro starajoče prebivalstvo.

Rusko gospodarstvo je zdaj nekaj večje od italijanskega. Ruski BDP predstavlja le osmino ameriškega, zato je želja, da bi Rusija zlomila moč ameriškega dolarja v svetovni trgovini, le iluzija. Celo bogatim arabskim naftnim državam ni uspelo, da bi kot valuto trgovinske menjave nadomestile ameriški dolar z evrom. Vsi načrti v tej smeri so do zdaj še vedno obtičali v pesku. Tudi rusko zlato orožje ima zato vsaj za zdaj zelo omejeno udarno moč.