Janša pozval azerbajdžanske podjetnike k vlaganju v Slovenijo

Tudi azerbajdžanski gospodarski minister Shahin Mustafajev se je zavzel za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Kot sta z Janezom Janšo izpostavila v uvodnih nagovorih približno 200 udeležencem konference, medsebojna menjava ne odraža velikih možnosti sodelovanja, ki jih imata obe državi. Leta 2011 je blagovna menjava na primer znašala zgolj slabih osem milijonov evrov, pa še to zgolj na račun slovenskega izvoza, medtem ko uvoza iz Azerbajdžana sploh ni bilo.

Izboljšanje gospodarskega sodelovanja v prihodnosti Obisk Janše v Azerbajdžanu in že tretja poslovna konferenca v dobrih treh letih naj bi zdaj te številke popravila navzgor. Z nafto in plinom bogati Azerbajdžan si namreč želi svoje gospodarstvo diverzficirati tudi na drugih področjih, da ne bi slonelo le na naftni industriji, ki ustvarja okoli 50 odstotkov nacionalnega dohodka.

Janša je izpostavil, da je Azerbajdžan za slovensko gospodarstvo in podjetja eden od šestih najbolj perspektivnih novih trgov. "Diplomacija in druge institucije so okrepile sodelovanje in ga usmerile predvsem v pripravo potrebnih administrativnih sporazumov, za zaščito investicij in drugih, ki omogočajo, da bodo ti potenciali, ki so prisotni na trgu Azerbajdžana že nekaj časa, tudi izkoriščeni," je poudaril.

Sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij Izpostavil je, da je bilo v zadnjih nekaj letih izvedenih že več visokih obiskov in gospodarskih delegacij, kljub temu pa je blagovna in storitvena menjava ostajala na relativno nizki ravni. "Za okrepitev tega je treba s strani države postaviti ustrezne administrativne pogoje, da bo poslovanje po eni strani varno, po drugi pa enostavno," se je zavzel. Sodelovanje med državama naj bi okrepil tudi sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij, ki je po Janševih besedah že podpisan, ni pa še ratificiran. Slovenija je bila tu vezana tudi na roke, ki jih je postavila Evropska komisija oz. direktiva EU, je pojasnil.

"Mislim, da od 9. januarja naprej veljajo druga pravila, tako da bodo takšni sporazumi s tretjimi državami odslej v pristojnosti zgolj EU, kar bo seveda imelo svoje dobre, pa tudi slabe strani. Dobra je, da bodo pravila pri zaščiti investicij enotna na celotnem evropskem trgu, slaba stran pa bo, da bo trajalo bistveno več časa, da se 27 držav uskladi okoli sporazuma z neko drugo državo, kot pa je zdaj trajalo, da smo se mi uskladili z Azerbajdžanom," je dejal Janša. Sporazum med Slovenijo in Azerbajdžanom je bil podpisan še pred tem datumom, zato direktiva zanj še ne bo veljala. Morata pa obe državi še izvesti postopke ratifikacije za uveljavitev tega sporazuma, je še pojasnil.

Krepitev investicij v Sloveniji Sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij naj bi okrepil tok investicij tudi v Slovenijo. Azerbajdžan namreč vse bolj investira, za zdaj predvsem v svoji soseščini, Slovenijo pa vidi kot vstopno točko na območje Evropske unije. Janša je opisal tudi slovenske reformne ukrepe in med drugim poudaril, da bo Slovenija v naslednjih treh letih znižala davek na dobiček podjetij na 15 odstotkov. Tudi to naj bi pritegnilo azerbajdžanske investitorje.

Priložnosti naj bi se odpirale predvsem na področju energetike, telekomunikacijske tehnologije, prehrambene industrije, gradbeništva in tudi turizma. Kot je dejal Janša, je Slovenija ena najbolj zanimivih turističnih destinacij v EU. Leta 2011 je sicer Slovenijo že obiskalo 13.000 azerbajdžanskih turistov. Premier je kot priložnost za slovensko gospodarstvo izpostavil tudi azerbajdžanske izkušnje v kaspijski in kavkaški regiji, ki bi jih slovenska podjetja lahko izkoristila. Sicer pa je prepričan, da bo "že ta konferenca pripomogla k novim poslom med gospodarstveniki obeh držav".

V oceni tokratnega obiska v Azerbajdžanu, kjer so ga spremljali predstavniki približno 50 slovenskih podjetij, je Janša dejal, da so bili sporazumi, ki so bili danes sklenjeni, zagotovo velik korak naprej. "Ni pa to dovolj glede na številčnost naše delegacije in trikrat večji odziv na azerbajdžanski strani," je dejal.

Srečanje z azerbajdžanskim predsednikom Janša se je dopoldne sestal tudi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Pogovarjala sta se tudi na štiri oči. Pogovori po besedah Janše niso tekli le o gospodarskem sodelovanju, ki je bilo sicer v ospredju, ampak "tudi o drugih dveh pomembnih zadevah, zaradi katerih je Azerbajdžan vseskozi v središču evropske in evroatlantske javnosti". "Eno je energetska varnost. Azerbajdžan je strateška energetska točka za EU, tako ko govorimo o diverzifikaciji poti, še posebej pa virov," je izpostavil premier. Naftovod iz Azerbajdžana preko Turčije naj bi namreč Evropi pomagal zmanjšati odvisnost od ponudnikov energentov, zlasti ruskega plina.

"Na drugi strani pa je Azerbajdžan, glede na svojo geostrateško pozicijo in težavno okolje v regiji s pametnim ravnanjem v zadnjih letih, desetletju in pol, faktor stabilnosti in ima zato tudi strateško podporo tako v evropskih kot evroatlantskih institucijah," je še izpostavil Janša in spomnil tudi na vlogo in podporo Azerbajdžana pri stabilizaciji razmer v Afganistanu.

"Včasih se spregleda dosežke, ki jih je dosegel Azerbajdžan" Alijev je sicer v Evropi tarča kritik zaradi avtoritarnega vladanja, zatiranja opozicije in kršenja človekovih pravic. Na vprašanje, ali se je z Alijevom pogovarjal tudi o teh vprašanj, je Janša odgovoril, da se "stališče Slovenije tu ne razlikuje od splošnega stališča EU".

"Imamo pa tu ta dodatek, da je pri nekaterih standardih, ki se postavljajo, treba upoštevati tudi čas. Ni mogoče zahtevati od neke države, ki ima 20 odstotkov svojega ozemlja okupiranega (v Gorskem Karabahu, op. a.), ki se je na samem začetku soočila praktično s poskusom genocida in ki je skoraj razpadla, da bo v nekaj letih dosegla standarde, za katere so nekatere evropske države potrebovale sto ali še več let," je izpostavil Janša. "Včasih se tudi spregleda dosežke, ki jih je Azerbajdžan dosegel, pa jih marsikdo ni. V Azerbajdžanu, ki je muslimanska država, so na primer ženske dobile volilno pravico leta 1918, v Švici pa leta 1971," je še dodal.

Janša napovedal slovensko-azerbajdžansko komisijo za krepitev sodelovanja Janša se je po poslovni konferenci srečal še s premierom Arturjem Rasizadejem. Z Rasizadejem se je dogovoril za oblikovanje slovensko-azerbajdžanske komisije, ki bo konkretizirala vse ideje in pobude za krepitev dvostranskega sodelovanja, naredila časovnico za naslednja štiri leta in sledila tudi uresničevanju zadanih ciljev. Kot je Janša pojasnil v izjavi za medije, ki ga spremljajo na uradnem obisku v Azerbajdžanu, se bodo z vzpostavitvijo te komisije in postavitvijo ciljev izognili temu, "da se srečujejo delegacije, ki potem iz leta v leto zgolj ponavljajo ideje od prej".