Nekdanji izraelski premier: Trump bi moral ustaviti Netanjahuja

17.41 Skupina zahodnih držav sankcionirala dvojico izraelskih ministrov

Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Norveška so danes sprejele sankcije proti ministroma izraelske vlade Itamarju Ben-Gviru in Bezalelu Smotriču zaradi spodbujanja nasilja nad Palestinci na zasedenem Zahodnem bregu, ne pa tudi Gazi.

Zunanji ministri peterice držav so v skupni izjavi ministra za nacionalno varnost oziroma finance obtožili spodbujanja nasilja nad Palestinci na Zahodnem bregu. Pri tem so izpostavili nasilje izraelskih naseljencev na tem okupiranem območju.

Skupina držav je ob tem ponovila svoje nasprotovanje širitvi naselbin, izraelsko vlado pa pozvala k boju proti nasilju naseljencev in obsodbi "ekstremističnih izjav" obeh ministrov.

Foto: Reuters Smotrič je poleg obrambnega ministra Izraela Kaca pobudnik načrta za 22 novih naselbin, ki ga je nedavno potrdil izraelski varnostni kabinet. Je tudi prebivalec ene izmed naselbin, ki so vse nezakonite po mednarodnem pravu.

Zunanji ministri so v izjavi poudarili tudi podporo rešitvi dveh držav, ki pa jo Izrael - tudi z načrtovano gradnjo novih naselbin - v celoti zavrača. Ob tem so dodali, da ostajajo zavezani "neomajni podpori" izraelski varnosti ter obsodili "grozovite teroristične napade" 7. oktobra 2023, ki jih je vodilo palestinsko gibanje Hamas.

V skupni izjavi so omenili trpljenje prebivalcev v Gazi in poudarili, da ne sme priti do nezakonitega premeščanja Palestincev ali zmanjšanja ozemlja Gaze. Tako Ben-Gvir kot Smotrič sta podpornika ponovnega oblikovanja izraelskih naselbin na območju Gaze in vojaških operacij v enklavi, ki so v zadnjih 20 mesecih terjale več kot 54.000 smrtnih žrtev.

Palestinci na Zahodnem bregu, ki so pod izraelsko okupacijo od leta 1967, so poleg nasilja naseljencev sicer redno podvrženi tudi napadom in racijam izraelskih sil. Razmere so se še posebej zaostrile po 7. oktobru 2023. Na vse bolj nevzdržno situacijo so Združeni narodi sicer opozarjali že v mesecih pred tem.

11.30 MZEZ: Prestrežena ladja z aktivisti opomin na humanitarno krizo v Gazi

Nezakonito prestrežena ladja Madleen je jasen opomin na katastrofalno humanitarno krizo v Gazi, je danes sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, potem ko je izraelska vojska v noči na ponedeljek aktivistom na ladji preprečila prihod v enklavo.

"Medtem ko se posadka Madleen vrača domov, milijoni ljudi, vključno s talci, ostajajo ujeti v Gazi," so v objavi na omrežju X zapisali na MZEZ in poudarili, da sta prekinitev ognja in takojšen dostop pomoči do enklave nujna.

Pred tem je danes izraelsko zunanje ministrstvo sporočilo, da bodo 12 aktivistov z jadrnice Madleen, med njimi švedsko aktivistko Greto Thunberg in evropsko poslanko iz Francije Rimo Hassan, deportirali iz Izraela. Hassan je sicer ena od aktivistov, ki so zavrnili podpis dokumentov o deportaciji.

Aktivisti so v Gazo poskušali pripeljati simbolično količino humanitarne pomoči in tako opozoriti na tamkajšnje pomanjkanje ter izraelske kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, čeprav so izraelske oblasti predhodno napovedale, da ladji ne bodo dopustile priti do enklave.

11.25 Nekdanji izraelski premier: Trump bi moral ustaviti Netanjahuja

Trump bi moral Netanjahuju reči, da je dovolj, saj imajo ZDA po besedah Olmerta večji vpliv na izraelsko vlado kot vse druge sile skupaj.

"Upam, da bo (Trump, op. p.) to storil. Nič ni nemogoče s Trumpom. (...) Moramo upati in ga spodbujati," je dejal predhodnik aktualnega izraelskega premierja, ki je s položaja odstopil leta 2009.

Foto: Guliverimage

Izraelsko ravnanje v Gazi je obsodil kot zločin in dodal, da vojna, ki ne bo rešila talcev in zaradi katere umirajo vojaki in nedolžni Palestinci, ne more biti nič drugega. "In to je nekaj, kar je treba obsoditi in ne sprejeti," je poudaril Olmert.

Po njegovi oceni je Netanjahuju kot voditelju povsem spodletelo s tem, ko mu 7. oktobra 2023 ni uspelo preprečiti napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael. Omenil je tudi njegove osebne interese, ki da so pomembnejši od tistih, ki bi jih lahko imeli za nacionalne.

Resen napredek v smeri rešitve konflikta se tako po mnenju Olmerta ne more zgoditi z zdajšnjo izraelsko vlado, pa tudi ne z zdajšnjim palestinskim vodstvom pod predsednikom Mahmudom Abasom. "Obeh se je treba znebiti. In to se bo zgodilo," je napovedal in palestinsko vodstvo označil za skorumpirano in nesposobno.

Olmert je položaj izraelskega premierja zasedel leta 2006. Tri leta pozneje je po obtožbah korupcije odstopil, na položaju pa ga je nasledil Netanjahu, njegov nekdanji strankarski kolega.

Sodišče v Tel Avivu je novembra 2022 odločilo, da mora Olmert Netanjahuju plačati odškodnino zaradi obrekovanja, potem ko je trenutnega izraelskega premierja, njegovo ženo in sina javno označil za neozdravljivo duševno bolne.

9.30 Izraelska vojska napadla pristanišče v Jemnu

Izraelska vojska je danes izvedla napad na pristanišče Hodejda na zahodni obali Jemna. Kot je pojasnila, je pristanišče napadla, da bi jemenskim hutijevcem preprečila njegovo uporabo v vojaške namene, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Ladje izraelske mornarice so v pristanišču Hodejda zadele teroristične cilje, ki pripadajo terorističnemu režimu hutijevcev. Napadi so bili izvedeni, da bi preprečili uporabo pristanišča v vojaške namene," je sporočila izraelska vojska. Dodala je, da hutijevci pristanišče uporabljajo za prenos orožja.

Tiskovni predstavnik vojske je pred tem civiliste, ki so na območjih pristanišč Ras Isa, Hodejda in Salif, pozval k evakuaciji zaradi lastne varnosti.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je hutijevce posvaril pred hujšimi napadi ter pomorsko in zračno blokado, če bodo nadaljevali agresijo proti Izraelu.

Hutijevci, ki nadzirajo velik del Jemna, so zaradi izraelskih napadov na Gazo v znak solidarnosti s Palestinci začeli napadati tako Izrael kot ladje v Rdečem morju. Ob obalah Jemna napadajo zlasti ladje, povezane z Izraelom, do nedavnega pa so napadali tudi ameriška plovila.

9.27 V izraelskih napadih na Gazo ubitih več deset ljudi

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 60 Palestincev, od tega 14 v bližini centra za razdeljevanje humanitarne pomoči v mestu Rafa na jugu enklave, danes ob sklicevanju na lokalne zdravstvene vire poroča katarska televizija Al Jazeera.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik palestinske civilne zaščite, so izraelske sile streljale na ljudi v bližini centra za razdeljevanje pomoči v Rafi, ki ga upravlja ameriško-izraelska Humanitarna fundacija za Gazo (GHF).

Podoben incident se je zgodil tudi v bližini drugega centra GHF južno od mesta Gaza, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelska vojska je priznala, da je pri centru v Rafi izstrelila več opozorilnih strelov, potem ko se je več posameznikov poskušalo približati njihovim enotam.

Glede incidenta južno od mesta Gaza pa je dejala, da je več tisoč civilistov skušalo vdreti v center za razdeljevanje pomoči in da so ogrožali izraelske vojake.

Po navedbah očividcev so na civiliste v bližini centra GHF v Rafi streljali tudi oboroženi Palestinci. Kot so dodali, so bili borci verjetno povezani z izraelskimi silami, saj so delovali v njihovi bližini in se nato umaknili na območje pod nadzorom izraelske vojske, poroča britanski BBC.

Domnevno sodelovanje med nekaterimi palestinskimi borci in izraelskimi silami se začenja po tem, ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu prejšnji teden potrdil, da Izrael oborožuje militantno skupino v Gazi, ki naj bi nasprotovala gibanju Hamas.

7.40 Izrael napovedal deportacijo aktivistov, ki so bili na poti v Gazo

Izrael bo 12 aktivistov, ki jih je vojska prestregla, ko so z jadrnico Madleen skušali v Gazo dostaviti simbolično količino pomoči, deportiral iz države, je danes sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Kot je pojasnilo, so aktivisti že prispeli na letališče Ben Gurion, nekateri bi lahko državo zapustili že v nekaj urah.

"Potniki na 'jahti selfijev' so prispeli na letališče Ben Gurion, da bi zapustili Izrael in se vrnili v svoje države. Nekateri od potnikov (...) bodo (Izrael) zapustili v naslednjih urah," je na omrežju X zapisalo izraelsko zunanje ministrstvo.

Potnike so na letališču pričakali konzuli iz njihovih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Če ne bodo podpisali dokumentov, bodo privedeni pred sodni organ

Ob tem je ministrstvo še dodalo, da bodo aktivisti, ki ne bodo želeli podpisati dokumentov o deportaciji in nemudoma zapustiti Izraela, v skladu z zakonodajo privedeni pred sodni organ, ki bo odobril njihovo deportacijo.

Jadrnica Madleen je s Sicilije izplula 1. junija in se s simbolično pomočjo napotila proti Gazi, da bi opozorila na tamkajšnje pomanjkanje hrane in zdravil ter izraelske kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic.

Na krovu ladje aktivistov tudi Greta Thunberg

Na krovu je bilo 12 aktivistov iz Brazilije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Švedske in Turčije, med njimi tudi švedska aktivistka Greta Thunberg in evropska poslanka Rima Hassan iz Francije, ki ima palestinske korenine.

Hassan naj bi bila ena od petih Francozov, ki so po besedah zunanjega ministra Jean-Noela Barrota zavrnili podpis deportacijskih dokumentov. "Eden od naših rojakov se je odločil podpisati izraelski obrazec, s katerim je sprejel izgon, ne da bi čakal na sodno odločbo. Danes naj bi se vrnil v Francijo. Ostala peterica je to zavrnila, njihov morebitni izgon pa bo potekal po odločitvi izraelskega sodnika v prihodnjih dneh," je po navedbah AFP sporočil minister.

Thunberg bo po navedbah izraelskega zunanjega ministrstva prav tako še danes zapustila državo in je že na letalu, ki bo odletelo proti Švedski.

Izrael je že v nedeljo napovedal, da ladji Madleen ne bo dovolil dostopa do Gaze. Izraelska vojska je nato v ponedeljek prestregla jadrnico in jo preusmerila v pristanišče Ašdod. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je ob tem napovedal, da bodo potnikom ladje ob prihodu v Ašdod prikazali posnetke napada palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra 2023, da bi videli, "proti komu se Izrael brani".

Novice Prestrežena ladja z aktivisti prispela v Izrael #video