Izrael je napad na Iran prestavil za največ deset mesecev

Izraelski minister za obrambo Ehud Barak je razkril, da je odločitev Irana, da začne proizvajati gorivne palice iz zaloge obogatenega urana, začasno zaustavila razvoj jedrskega orožja, kljub temu pa je Izrael še vedno naklonjen vojaškemu posredovanju, s katerim bi preprečili nadaljnji razvoj jedrskega orožja. Ta poteza Irana sicer ne sovpada z zastavljenim ciljem, ki predvideva takojšnjo izgradnjo jedrske bombe, kljub temu pa Izrael verjame, da gre le za začasno oviro, zato izraelska vlada niti ne razmišlja, da bi spremenila svoje mnenje o Iranu.

Barak je celo prepričan, da se bodo morali Izrael in njegovi zavezniki o tem, ali bodo napadli Iran odločiti v roku osmih ali desetih mesecih. Pri tem pa je še dodal, da v preteklosti sankcije in diplomacija niso bile uspešne. Iran pa na drugi strani vztrajno zanika, da bi imel kakršenkoli namen uporabiti jedrski program kot orožje, hkrati pa zavrača pozive k prenehanju bogatenja urana, čeprav so ZDA, Evropska unija (EU) in njuni zavezniki proti Iranu uvedli stroge gospodarske sankcije.

Izrael bo razvoj jedrskega orožja na vsak način poskušal preprečiti Avgusta je namreč Iran približno 38 odstotkov obogatenega urana namenil za razvoj gorivnih palic, ki jih bo uporabil v civilnem raziskovalnem reaktorju. Barak pa je prepričan, da se je Iran za to odločil po tem, ko so se pojavila ugibanja, ali bosta ZDA in Izrael napadla Iran. Izraelski obrambni minister je še prepričan, da bo Iran v prihodnosti razvil jedrsko orožje za množično uničevanje. "Iran misli, da je močna regionalna sila, hkrati pa ne želi iti po stopinjam libijskega diktatorja Gadafija," je za Telegraph razkril Barak in pri tem še odločeno ponovil, da bo Izrael takšen načrt na vse mogoče načine poskušal preprečiti.

Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu podpira idejo o napadu na Iran, saj je prepričan, da bi napad na Iran le umiril napetosti na Bližnjem vzhodu. "Pet minut po napadu bi si regija oddahnila. Iran ni priljubljen v arabskem svetu, vlade pa vedo, da Iran z jedrskem orožjem pomeni nevarnost tudi za njih, ne samo za Izrael," je povedal premier. Njegovemu mnenju pa nasprotujejo vojaški strokovnjaki, ki so prepričani, da bi napad na Iran izzval veliko regionalno vojno, saj se je Iran zaobljubil, da se bo maščeval, če ga bo Izrael napadel.

Ameriška oblast ni naklonjena napadu Napadu pa niso naklonjeni niti v Ameriki, saj so ameriški vojaški poveljniki prepričani, da bi z napadom na Iran preprečili učinkovito sodelovanje ameriških vojaških sil v kakršnikoli operaciji proti Iranu. Ameriške sile imajo namreč oporišča v Katarju, Kuvajtu, Bahrajnu, Združenih arabskih emiratih in Omanu, v primeru napada na Iran pa se na ta oporišča ne bi mogli zanesti. "Te države se bojijo jedrske moči Irana, hkrati pa bi regionalna vojna ogrozila njihovo stabilnost. Morda bi podrle vojno proti Iranu, vendar je to skoraj neverjetno, vedo pa tudi, da omejen napad niti ni vreden poizkusa, saj bi s tem le razjezili Iran," je za Guardian povedal eden od ameriških poveljnikov.