Petek, 20. 3. 2026, 23.13
5 dni, 11 ur
Vojna v Iranu
London ZDA odobril uporabo svojih oporišč za zaščito Hormuške ožine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,10
Gre za razširitev dovoljenja, saj so ZDA že doslej za operacije proti islamski republiki lahko uporabljale britanske baze.
Izrael je danes zjutraj bombardiral Teheran, medtem ko so Iranci praznovali nauruz, perzijsko novo leto. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da ameriškega predsednika Trumpa ni zvlekel v vojno z Iranom. Medtem z območja celotnega Bližnjega vzhoda poročajo o napadih, v Kuvajtu je bila z več droni napadena rafinerija. Britanska vlada je ZDA danes odobrila uporabo svojih oporišč za napade na cilje, ki jih Iran uporablja za izvajanje napadov na ladje v Hormuški ožini, so danes sporočili z urada premierja Keira Starmerja.
21.00 London ZDA odobril uporabo svojih oporišč za zaščito Hormuške ožine
17.50 Zveza Nato prilagaja misijo v Iraku, osebje premestilo v Evropo
16.10 Trump zaveznike v Natu označil za strahopetce
15.05 Iran zagrozil s pregonom uradnikov Izraela in ZDA
13.30 V Abu Dabiju zaradi deljenja nepreverjenih informacij o vojni pridržali več kot sto ljudi
9.49 Iran zagotavlja, da kljub vojni nadaljujejo proizvodnjo raket
9.42 Savdska Arabija je napovedala mračen scenarij: Cene nafte bi lahko presegle 180 dolarjev za sod
9.09 ZDA razmišljajo o delni odpravi sankcij na iransko nafto
6.47 Izrael bombardira Teheran. Netanjahu: Nisem jaz zvlekel Trumpa v vojno.
6.46 Napad dronov na rafinerijo v Kuvajtu
6.41 Novi napadi z droni in raketami na Bližnjem vzhodu
21.00 London ZDA odobril uporabo svojih oporišč za zaščito Hormuške ožine
V izjavi Downing Streeta piše, da so se ministri dogovorili, da lahko ZDA britanska oporišča uporabljajo za "obrambne operacije" proti "zmogljivostim, ki se uporabljajo za napade na ladje v Hormuški ožini", pri čemer "načela, na katerih temelji pristop Združenega kraljestva k konfliktu, ostajajo enaka".
Pri tem gre za razširitev dovoljenja, saj so ameriške sile že doslej za operacije, namenjene preprečevanju iranskih raketnih napadov, ki bi lahko ogrozili britanske interese ali življenja ljudi, uporabljale britanske baze.
Odslej lahko ta uporabljajo tudi za zaščito ladij v Hormuški ožini, navaja BBC.
17.50 Zveza Nato prilagaja misijo v Iraku, osebje premestilo v Evropo
Zveza Nato prilagaja svojo misijo v Iraku, so danes sporočili na sedežu zavezništva v Bruslju, kasneje pa je Natovo evropsko poveljstvo potrdilo premestitev osebja misije v Evropo. Iraški viri so že pred tem poročali o začasnem umiku misije iz države, po njihovih navedbah naj bi mu botrovale razmere, povezane z vojno v regiji.
"Lahko potrdimo, da prilagajamo svojo pozicijo v okviru misije Nata v Iraku," je za francosko tiskovno agencijo AFP danes sprva povedala tiskovna predstavnica zavezništva Allison Hart.
Pred tem sta o zadevi za AFP spregovorila dva iraška varnostna uradnika. Po besedah enega od njiju gre za začasen umik misije iz države zaradi razmer, povezanih z izraelsko-ameriško vojno proti Iranu. Ob tem je zanikal, da bi prišlo do kakršnegakoli nesoglasja med Natom in vlado v Bagdadu. Drugi uradnik je medtem dejal, da se misija umika skorajda v celotnem obsegu oziroma da v državi ostaja le majhno število njenega osebja. Po podatkih na Natovi spletni strani je bilo v okviru misije v Iraku nameščenih več sto pripadnikov iz zavezniških in partnerskih držav.
Pozneje je evropsko poveljstvo zavezništva potrdilo, da so celotno osebje misije premestili v Evropo. Ob tem je pojasnilo, da bo misija delovale še naprej, in sicer iz Natovega regionalnega poveljstva v italijanskem Neaplju.
"Rad bi se zahvalil Republiki Irak in vsem zaveznikom, ki so pomagali pri varni premestitvi osebja Nata," je ob tem v izjavi dejal vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, general Alexus Grynkewich.
Sedež Natove misije v Iraku se nahaja v bližini ameriškega veleposlaništva v iraški prestolnici, natančneje v t. i. zeleni coni, varovanem območju, ki gosti vladna poslopja in diplomatska predstavništva tujih držav. Veleposlaništvo ZDA je bilo od izbruha vojne v regiji pred tremi tedni večkrat tarča iranskih dronov in raket. Glavni cilj Natove misije v državi, vzpostavljene leta 2018, je preprečiti ponoven vzpon teroristične skupine Islamska država (IS). Misija je sicer nebojne narave in je namenjena zlasti urjenju iraških varnostnih sil in svetovanju iranskim oblastem.
16.10 Trump zaveznike v Natu označil za strahopetce
Predsednik ZDA Donald Trump je danes zaveznike v zvezi Nato označil za strahopetce, ker niso upoštevali njegovega poziva, naj ameriškim silam vojaško pomagajo vzpostavitvi nadzor nad Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv. Brez ZDA je Nato le papirnati tiger, je zapisal v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social.
"Brez ZDA je Nato le papirnati tiger! Niso se hoteli pridružiti boju za zaustavitev jedrsko oboroženega Irana," je zapisal ameriški predsednik.
Operacijo za prevzem nadzora nad Hormuško ožino, s čimer bi se zagotovila varnost plovbe skozi to ključno pomorsko pot za prevoz nafte iz Irana in zalivskih držav, je označil za "preprost vojaški manever", s katerim bi rešili problem cen nafte, nad katerimi da se zavezniki pritožujejo. "Za njih bi bilo to tako enostavno, tveganje pa je tako majhno. Strahopetci, to si bomo zapomnili," jim je sporočil.
V torek je sicer Trump dejal, da ZDA zaradi vojaških uspehov v vojni z Iranom ne potrebujejo pomoči zaveznikov, medtem ko je tem prej zaradi slabega odziva na njegovo zahtevo med drugim grozil z besedami, da ne bo dobro za zavezništvo, če ga ne bodo upoštevali. V sredo je nato izjavil, da ZDA Hormuške ožine ne potrebujejo. Namignil je, da bi lahko zavezniškim državam prepustil, da jo same zavarujejo, saj da jo ZDA za svojo oskrbo z energenti ne potrebujejo.
Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Japonska so sicer v izjavi, ki jo je v četrtek objavil Downing Street, izrazile pripravljenost "prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino". Vendar pa se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.
15.05 Iran zagrozil s pregonom uradnikov Izraela in ZDA
Iranska vojska je danes uradnikom in vojaškim poveljnikom Izraela in ZDA zagrozila s pregonom, češ da ti tudi med dopustom ne bodo varni. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je medtem med obiskom v Izraelu dejal, da bo moral biti Iran po koncu vojne pripravljen popustiti pri političnih rešitvah.
"Gledamo vaše strahopetne uradnike, poveljnike, pilote in zlobne vojake. (...) Na podlagi informacij, ki jih imamo, za vas ne bodo varne promenade, letovišča in počitniškega centra na celem svetu," je v izjavi za državno televizijo dejal tiskovni predstavnik iranskih oboroženih sil Abolfazl Shekarchi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru svoji britanski kolegici Yvette Cooper povedal, da če bodo ZDA za napade na Iran uporabljale britanske letalske baze, bo islamska republika to obravnavala kot sodelovanje v agresiji proti njej.
Vodja francoske diplomacije Barrot je medtem med obiskom v Tel Avivu dejal, da mora vsakršen izid vojne vključevati politično rešitev, ki bo prinesla trajne rezultate. "V tem oziru mora biti Iran pripravljen na to, da popusti glede političnih rešitev in sprejme radikalno drugačno politično stališče," je dodal.
13.30 V Abu Dabiju zaradi deljenja nepreverjenih informacij o vojni pridržali več kot sto ljudi
Policija v Abu Dabiju je danes sporočila, da je zaradi snemanja in deljenja nepreverjenih informacij o vojni med ZDA, Izraelom in Iranom pridržala 109 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Policija v Abu Dabiju je oznanila pridržanje 109 posameznikov različnih nacionalnosti zaradi snemanja incidentov in širjenja nepreverjenih informacij po družbenih omrežjih glede trenutnega dogajanja," je na družbenem omrežju X zapisala policija in dodala, da so nekateri od pridržanih delili tudi "zavajajoče informacije".
"Takšna dejanja utegnejo spodbuditi javno mnenje ter širjenje govoric," je še dodala policija.
Zaradi podobnih očitkov so po navedbah AFP ljudi pridržali tudi v drugih zalivskih državah, kjer je Iran s ciljem napadov na infrastrukturo ZDA v teh državah poškodoval civilno in državno infrastrukturo. V Katarju so oblasti zaradi deljenja slik, ki so jih označile za zavajajoče, pridržale 300 ljudi. Do pridržanj je prišlo tudi v Bahrajnu in Kuvajtu.
9.49 Iran zagotavlja, da kljub vojni nadaljujejo proizvodnjo raket
Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da se proizvodnja raket v državi kljub vojni z Izraelom in ZDA nadaljuje. To je sporočila le dan po tistem, ko je Izrael zatrdil, da so bile uničene iranske zmogljivosti proizvodnje balističnih raket. Revolucionarna garda je hkrati potrdila smrt svojega tiskovnega predstavnika v ameriško-izraelskih napadih.
"Ni razloga za zaskrbljenost, saj tudi v vojnem času nadaljujemo proizvodnjo raket," je v zvezi z iransko industrijo balističnih raket povedal tiskovni predstavnik garde Ali Mohamad Naini, ki ga povzema tiskovna agencija Fars.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer v četrtek dejal, da Iran nima več zmogljivosti za proizvodnjo balističnih raket ali bogatenje urana.
Revolucionarna garda je kmalu po tistem, ko je Fars delila sporočilo Nainija, potrdila, da je bil njen tiskovni predstavnik danes zgodaj zjutraj ubit v raketnih napadih, ki so jih izvedli ZDA in Izrael, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je garda zapisala v izjavi na svoji spletni strani Sepah News, je bil Naini "mučeniško ubit v strahopetnem in zločinskem terorističnem napadu, ki ga je ob zori izvedel ameriško-sionistični tabor".
Po poročanju iranskih medijev, ki jih povzema televizija Al Jazeera, je smrt Nainija povzročila šok v iranskih oboroženih silah, medtem ko še vedno razjasnjujejo okoliščine napada.
9.42 Savdska Arabija je napovedala mračen scenarij: Cene nafte bi lahko presegle 180 dolarjev za sod
Cene na tej ravni bi lahko sprožile svetovno recesijo ali dolgoročne spremembe v potrošniških navadah.
Savdski uradniki napovedujejo, da bi cene nafte lahko presegle 180 dolarjev za sod, če se bo vojna nadaljevala tudi aprila, piše Wall Street Journal.
Cene na tej ravni bi lahko sprožile svetovno recesijo ali dolgoročne spremembe v potrošniških navadah. Poleg tega bi Savdska Arabija tvegala, da bi jo v konfliktu, ki ga ni začela, dojemali kot vojnega dobičkarja.
"Savdska Arabija načeloma ne mara nenadnih skokov cen nafte, ker dolgoročno ustvarjajo nestabilnost na trgu," je dejal Umer Karim, analitik savdske zunanje politike in geopolitike v Centru kralja Faisala za raziskave in islamske študije. "Za Savdijce je idealno stanje zmerna rast cen ob hkratnem ohranjanju stabilnega tržnega deleža."
Državno naftno podjetje Saudi Aramco, ki je odgovorno za proizvodnjo, prodajo in oblikovanje cen, se glede teh ocen ni želelo izreči.
9.09 ZDA razmišljajo o delni odpravi sankcij na iransko nafto
ZDA bi lahko odpravile sankcije na iransko nafto, ki je že naložena na ladjah na morju, je v četrtek na televiziji Fox Business razkril finančni minister ZDA Scott Bessent. Washington o takšnem ukrepu razmišlja v želji po znižanju cen energentov, ki so strmo narasle zaradi ameriško-izraelske vojne z Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bessent sicer ni razkril bolj podrobnih informacij o morebitnem ukrepu, a ta bi lahko bil podoben nedavni ameriški začasni omilitvi gospodarskih sankcij na rusko nafto, je za AFP povedal vir, ki je seznanjen z zadevo.
ZDA so prejšnji teden namreč sporočile, da bodo začasno dovolile prodajo ruske nafte in naftnih derivatov, ki so že naloženi na ladjah na morju, da bi ublažile vpliv na energetske trge po napadih na Iran.
Morebitna delna odprava sankcij na iransko nafto naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov imela negotove učinke, saj bi verjetno imela le omejen vpliv na cene. Bessent je presodil, da bi tak ukrep omogočil nižje svetovne cene nafte za od 10 do 14 dni, poroča britanski BBC.
Direktor svetovalnega podjetja Blackstone Compliance Services, ki je specializirano za pomorske sankcije, David Tannenbaum pa je za BBC opozoril, da bi na ta račun Iranu omogočili, da bi s prodajo nafte financiral svoje vojaške aktivnosti.
Bessent je po navedbah AFP omenil še, da bi ameriška vlada iz svojih strateških rezerv lahko sprostila dodatno količino nafte in še na ta način zmanjšala pritisk na cene energentov.
Te so močno poskočile po napadu ZDA in Izraela na Iran, ki se je odzval s povračilnimi napadi na Izrael in ameriške tarče po regiji, v zadnjih dneh pa je napadel tudi energetsko infrastrukturo v nekaterih zalivskih državah. Iran je prav tako praktično zaprl strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero v običajnih razmerah potuje okrog 20 odstotkov vse svetovne nafte.
6.47 Izrael bombardira Teheran. Netanjahu: Nisem jaz zvlekel Trumpa v vojno.
Aktivisti so poročali o eksplozijah v okolici iranske prestolnice. Napadi so se zgodili le dan po tem, ko se je Izrael zavezal, da se bo vzdržal nadaljnjih napadov na ključno iransko plinsko polje. Iran je medtem stopnjeval napade na naftne in plinske objekte v Perzijskem zalivu.
Najnovejši napadi sprožajo vse več vprašanj o usklajenosti ameriških in izraelskih vojnih ciljev. Netanjahu je dejal, da je Izrael pri bombardiranju iranskega plinskega polja Južni Pars deloval sam, in potrdil, da je Trump Izrael prosil, naj se vzdrži takšnih napadov.
Izraelski premier je prav tako zavrnil namige, da je Trumpa vpletel v vojno. "Ali kdo res misli, da lahko kdorkoli predsedniku Trumpu govori, kaj naj stori?" je Netanjahu na novinarski konferenci vprašal novinarje.
"Ni ga bilo treba prepričevati," je dodal. "Mislim, da nobena dva voditelja nista tako usklajena kot predsednik Trump in jaz. On je voditelj. Jaz sem njegov zaveznik."
6.46 Napad dronov na rafinerijo v Kuvajtu
Rafinerijo Mina Al-Ahmadi v Kuvajtu, ki je v lasti kuvajtske naftne korporacije, so danes zjutraj napadli z droni, je poročala kuvajtska državna tiskovna agencija.
Med napadi so v nekaterih obratih izbruhnili požari, več jih je bilo pogašenih. Žrtev ni bilo, na kraj dogodka pa so takoj napotili gasilske in reševalne službe.
Med napadi so v nekaterih obratih izbruhnili požari.
6.41 Novi napadi z droni in raketami na Bližnjem vzhodu
Več držav na Bližnjem vzhodu je v petek zjutraj poročalo o prestrezanju dronov in raket. Napadi so se zgodili, medtem ko muslimani po vsej regiji praznujejo bajram, praznik, ki označuje konec svetega meseca ramazana.
Iranska državna televizija je poročala, da so bili obrambni sistemi aktivirani vzhodno od prestolnice Teheran. Medtem je izraelska vojska sporočila, da je sprožila val napadov po mestu.
Izraelska vojska je tudi sporočila, da je identificirala rakete, izstreljene iz Irana, in da jih njeni obrambni sistemi prestrezajo.
Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v zadnjih nekaj urah sestrelilo vsaj ducat dronov nad vzhodnimi deli države in še enega nad severno regijo Al-Javf.
Združeni arabski emirati so sporočili, da se njihova zračna obramba odziva na "prihajajoče grožnje z raketami in droni iz Irana". Vladni urad za medije v Dubaju je potrdil, da so bile rakete uspešno prestrežene.
Bahrajnsko ministrstvo za notranje zadeve je poročalo o požaru v skladišču, ki so ga povzročile padajoče razbitine po iranskem napadu.
Nad Kuvajtom so se oglasile sirene za zračni napad, vojska pa je sporočila, da prestreza rakete in brezpilotna letala.
