Irance skrbijo vse slabše gospodarske razmere

Kontroverznega Ahmadinedžada je nasledil kandidat reformistov Hasan Rohani, ki je že v prvem krogu volitev dobil več kot 50 odstotkov glasov. Po osmih burnih letih Ahmadinedžad pušča Iran izoliran od preostalega sveta, pretresen zaradi sankcij. Nekdanji vodja iranskih jedrskih pogajalcev želi z zahodnimi vladami skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi državo potegniti iz mednarodne izolacije. Vprašanje ostaja, ali bo lahko dosegel večje spremembe, saj so strateška vprašanja, kot so jedrski program in mednarodni odnosi, v pristojnosti vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja.

Mladi rešitev vidijo v tujini "Irance bolj kot predsednik države skrbijo vedno težje gospodarske razmere – vse višje cene, predvsem osnovnih potrebščin, realni upad vrednosti iranskega riala, vedno manjše socialne beneficije … Čeprav so Iranci zelo ponosen narod, vedno več mladih vidi edino rešitev v tujini, ki za številne kljub močni iranski diaspori vendarle ostaja samo oddaljena želja," pravi v Iranu rojeni Slovenec. Tudi Ahmadinedžad se je zavedal, da si mladi Iranci želijo, da bi njihova država prišla iz osame, in si je zato občasno prizadeval za izboljšanje odnosov z ZDA.

Prepolovljeni dohodki od nafte Slabe gospodarske razmere večina v državi pripisuje Ahmadinedžadovi jedrski politiki. Iran ima druge največje rezerve plina na svetu in je četrti največji proizvajalec nafte na svetu, a so se zaradi sankcij dohodki od izvoza nafte od sprejetja sankcij leta 2012 prepolovili. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je delež naftnega sektorja v BDP-ju s 30‒40 odstotkov znižal na 10 odstotkov. Prihodki od izvoza nafte še vedno pomenijo več kot 80 odstotkov izvoznih prihodkov in od 40 do 50 odstotkov proračunskih prihodkov.

Največja proizvajalka pistacij Ahmadinedžadu je uspelo zmanjšati drag sistem subvencij za nafto in hrano, ne da bi sprožil nemire. V zameno je revnim delil gotovino, kar je sprožilo inflacijo, zaradi česar se je moral zagovarjati pred parlamentom. Rial je izgubil dve tretjini svoje vrednosti, inflacija je od uvedbe sankcij ZDA in Evropske unije lani narasla za 30 odstotkov. Poleg naftne industrije je najpomembnejša industrijska panoga tekstilna industrija. Kmetijstvo prispeva skoraj 11 odstotkov BDP-ja. Iran je največji svetovni proizvajalec pistacij, med glavne kmetijske pridelke pa spadajo še pšenica, riž, pomaranče, čaj in bombaž.

Sankcije ovirajo prehod k tržnemu gospodarstvu V državi z 80 milijoni prebivalcev jih približno 18 odstotkov živi pod mejo revščine. Leta 2012 je BDP upadel za tri odstotke, za letošnje leto je napovedan 1,8-odstotni padec. BDP na prebivalca je 7.211 ameriških dolarjev (v Sloveniji 22.192 ameriških dolarjev). Stopnja brezposelnosti je lani znašala 15,5 odstotka. Stopnja inflacije se je leta 2012 v primerjavi z letom 2011 zvišala skoraj za eno tretjino. V letu 2013 napovedujejo 30,5-odstotno inflacijo, ki naj bi postopno upadala in dosegla 16,1 odstotka v letu 2015.

Cilj petletnega gospodarskega načrta je postopen prehod v tržno usmerjeno gospodarstvo, vendar ga ovirajo politična in socialna vprašanja ter mednarodne sankcije. Vlada nadaljuje tudi program privatizacije, ki pa je odprt le za domače vlagatelje.

Sankcije bodo odpravili Na majski poslovni konferenci Gospodarske zbornice Slovenije je predsednik iranske gospodarske zbornice Mohamed Nahavandian poudaril, da Iran kljub mednarodnim sankcijam ponuja številne poslovne priložnosti. Sankcije, je dejal Nahavandian, bodo prej ali slej odpravljene, takrat pa bodo imela prednost tista podjetja, ki so na iranskem trgu že prisotna.

Slovenija kot izhodišče na trg EU-ja in Balkana Slovenija je lani v Iran izvozila za 31,6 milijona evrov, uvozila pa za 15,6 milijona evrov. Največji delež slovenskega izvoza v Iran so leta 2011 pomenili jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave. V iranskem izvozu v Slovenijo imajo daleč največji, kar 94-odstotni delež organski kemijski proizvodi, kažejo podatki slovenskega statističnega urada.

Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je pojasnil, da je resnični slovenski izvoz v Iran večji od tistega, ki ga prikazujejo uradni statistični podatki, saj ga veliko poteka prek Rusije, Indije, Turčije in drugih držav. Slovenija je po drugi strani za iranska podjetja lahko tudi vstopna točka na trg Evropske unije in Balkana, je dodal.