Institut Jožef Stefan išče prostovoljce za dolgotrajno ležanje v postelji

Raziskovalni program, v okviru katerega potekajo raziskave ohranjanja zdravja in dobrega počutja astronavtov med prihodnjimi odpravami v vesolje, Igor Mekjavić z Instituta Jožef Stefan (IJS) razvija že zadnjih 25 let. Če so jih v prvem desetletju zanimale predvsem spremembe človeškega telesa pri neaktivnosti, so v drugem desetletju na pobudo Evropske vesoljske agencije (ESA) podobne študije začeli opravljati v hipoksiji – v pogojih, podobnim tistim v prihodnjih planetarnih habitatih in vesoljskih plovilih.

So v najbolj vznemirljivi fazi preiskav 

Trenutno so po besedah Mekjavića v tretji, "najbolj vznemirljivi" fazi raziskav. V tej fazi je Laboratorij za vesoljsko fiziologijo IJS v Planici, ki ga vodi Mekjavić, kot eden od zgolj treh laboratorijev v Evropi vključen v razvoj in vrednotenje ukrepov za preprečitev negativnih učinkov neaktivnosti na dolgih misijah v vesolje, kot bo denimo misija na Mars.

Največje težave, s katerimi se srečujejo astronavti med potovanji v vesolje, so namreč izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu. V dozdajšnjih raziskavah se je že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, zdaj pa raziskovalce zanima še bolj natančno, kakšna vadba je optimalna.

Glavni cilj raziskav je primerjava in ovrednotenje različnih vadbenih strategij za življenje v vesoljskih plovilih, rezultati raziskav pa bodo v pomoč tudi pri reševanju zdravstvenih vprašanj na Zemlji. To je ključno še posebej v luči vse manj aktivne družbe, ki jo lahko opazujemo v zadnjem desetletju, je poudaril Mekjavić. Raziskave bi tako med drugim lahko pomagale pri preprečevanju metabolnega sindroma, ki se razvije zaradi neaktivnosti in slabe prehrane ter med drugim povzroča srčno-žilne bolezni in diabetes.

Raziskave izvajajo na posebej za to razviti napravi 

Raziskave v Planici izvajajo na posebej za to razviti napravi – človeški centrifugi. Protokol raziskav je enak v vseh treh laboratorijih ESA v Evropi, poleg Slovenije še v Nemčiji in Franciji, kar omogoča primerjavo rezultatov.

Na nemškem inštitutu so pred dvema letoma končali raziskavo, kjer so bili preiskovanci izpostavljeni umetni težnosti, kar pomeni, da so se vrteli na centrifugi pol ure na dan, vendar želenih učinkov raziskovalci niso potrdili. V Franciji pa so preiskovanci medtem, ko so bili na centrifugi, tudi kolesarili. V planiškem laboratoriju imajo slovenski raziskovalci dodatno nalogo, in sicer, da s centrifugiranjem ustvarijo zemeljsko težnost, tej pa dodajo vibracijsko vadbo, ki stimulira mišice in kosti, preiskovanci pa ob tem izvajajo še počepe.

Prva faza te raziskave se je končala konec decembra, rezultati pa so po besedah Mekjavića zelo obetavni. "Rezultati zaradi manjšega števila preiskovancev sicer še ne zadostujejo za statistično analizo, nakazujejo pa, da vibracijska vadba pod umetno težnostjo izboljša uspeh te vadbe pri neaktivnih preiskovancih, tako da smo zelo, zelo zadovoljni," je dejal Mekjavić.

Drugi del raziskave bodo izvajali med 2. aprilom 2025 in začetkom julija 2025. "Svoje preiskovance bomo razvrstili v tri skupine, ena skupina bo samo ležala, druga skupina bo vadila na centrifugi, tretja skupina pa bo vadila brez umetne težnosti, enako kot na centrifugi, vendar leže in na napravi, ki smo jo razvili v Sloveniji prav za ta namen," je pojasnil Mekjavić.

Pospešeno iščejo 14 preiskovancev 

Trenutno na IJS pospešeno iščejo 14 preiskovancev, kar je po besedah Mekjavića velik izziv. Za sodelovanje namreč ni primeren vsak – iščejo moške med 18. in 45. letom, nekadilce, visoke do 190 centimetrov in lažje od 95 kilogramov, ki morajo biti vsejedi, prestati pa morajo tudi zdravniško potrditev. Od več sto prijavljenih jih običajno 50 pride do razgovora, le okoli deset od teh pa je primernih za raziskavo, je pojasnil Mekjavić.

Izbranci bodo v raziskavo vključeni 90 dni, od katerih bodo 60 dni ležali na postelji v okviru tako imenovane raziskave "bed rest", ki simulira breztežnost oz. popolno odsotnost gibalne aktivnosti. "Zdi se dolgo, a vsak dan je napolnjen z raziskovalnimi aktivnostmi, imajo pa tudi nekaj ur zase, ko lahko berejo, so na računalniku, igrajo glasbila ..." je dejal Mekjavić.

V prvi fazi raziskav je sodeloval tudi Urban Švigelj, študent Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Kot je pojasnil, je bil največji izziv sodelovanja v raziskavi osebna higiena, "saj je bilo treba vse opravljati leže".

Sam je sodeloval v raziskovalni skupini, ki je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti. Opisuje, da je občutek na centrifugi podoben občutku iz otroštva, ko so se otroci vrteli okoli svoje osi, dokler se jim ni "zvrtelo". "Marsikdo ima sprva težave, nato pa postane zanimivo, saj je občutek podoben, kot da bi stal."

Negativnih učinkov na udeležence ni 

Po besedah Mekjavića negativnih učinkov neaktivnosti na udeležence ni. Zanje ves čas skrbi tudi izurjena ekipa medicinskih sester, fizioterapevtov in nutricionistov, ki jim pomaga lajšati morebitne tegobe. "V dveh tednih po koncu ležanja se vsi fiziološki sistemi prilagodijo nazaj na izhodiščno stanje. Po 15 dneh rehabilitacije tako Planico zapustijo brez težav," je dejal Mekjavić, kar je potrdil tudi Švigelj. "Po nekaj dneh od prihoda domov sem že odšel na enotedensko potovanje in ni bilo nobenih težav. Nazaj sem moral pridobiti le kondicijo, saj sem se sprva hitreje zadihal."

Sodelovanje v raziskavi je bilo po besedah Šviglja "enkratna izkušnja". "Občutek imaš, da si del nečesa večjega, nečesa, kar bo šlo v prihodnost, kar bo pomagalo tudi potem, ko tebe ne bo več," je sklenil.

Priprave in potek raziskave bodo vsem zainteresiranim predstavili v četrtek, 20. februarja, ob 15. uri v veliki predavalnici IJS.

Novice 90 dni za dober zaslužek in znanost