Ponedeljek, 26. 1. 2026, 17.56
1 mesec, 2 tedna
V Slovenijo prišel prvi humanoidni robot, v roku petih let ga bomo imeli doma: zlagal bo perilo in z nami igral tenis #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,27
Na sedežu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) je potekala predstavitev prvega humanoidnega robota v Evropi. UBTECH Walker S2 je prišel prav v Slovenijo, naravnost iz Kitajske ga je pripeljalo podjetje Hiproject, poimenovali pa so ga Max. Predstavlja nov standard v humanoidni robotiki in je prvi humanoidni robot na svetu s samodejno menjavo baterije. Zasnovan je za zahtevna industrijska okolja ter prevzema naloge, ki so za ljudi fizično zahtevne, ponavljajoče ali nevarne. Pa ne le za industrijo, v roku treh do petih let bomo tovrstne robote imeli tudi doma, pričakujejo v podjetju Hiproject. Namesto nas bodo zlagali perilo, lahko pa bodo tudi naši soigralci pri tenisu.
"Robot, ki ga danes predstavljamo, je najbolj zmogljiv na svetu", je uvodoma na predstavitvi dejal direktor podjetja Hiproject Urban Pevnik, ki pričakuje, da bomo tovrstne robote v roku treh do petih let imeli ne le v industrijskih obratih, pač pa tudi v naših domovih. "Vse kaže na to, da bomo namesto, da bi šli v avtosalon po najnovejši avto, ker ga ima sosed, šli po robota. Vzeli ga bomo na kredit ali lizing," meni.
Prelagal bo škatle, sortiral, premikal
Max je robot izključno za industrijsko okolje. Visok je 176 centimetrov in ima 70 kilogramov. Primeren je za 24-urno delo v proizvodnji, kot je denimo prelaganje škatel, sortiranje, premikanje. Trenutno lahko z iztegnjenimi rokami nese 15 kilogramov težke stvari, v prihodnosti pa bodo roboti lahko nosili in prelagali do 50 kilogramov, kasneje tudi do sto kilogramov.
Poseben je zato, ker je edini takšen v Evropi in edini, ki si sam menja baterije. Na hrbtu ima vgrajeni dve. Ko ima ena od baterij le še 20 odstotkov, gre sam do polnilne postaje, vzame novo in si jo zamenja. Polnilec za robota je malo večji kot tisti za prenosnik in se polni približno uro in pol. Trenutno baterija zdrži pet do šest ur, z novimi tehnologijami pa bodo tudi te bolj zmogljive, zdržale bodo tudi do deset ur.
"Čar je, da moramo naučiti samo enega, vsi ostali potem vse znajo," je še dejal Goluh.
"Upam, da bomo konec leta lahko že pokazali, kje vse robot deluje," je dejal Pevnik, vodja prodaje v podjetju Hiproject Bojan Goluh pa je poudaril, da od robota ne moremo pričakovati, da bo že opravljal zelo zahtevne operacije. "Tudi mi, ko se začnemo učiti, začnemo z enostavnimi stvarmi. Tako bo robot prvo leto zlagal ali sortiral stvari, ko to osvoji, se bo delalo na njegovi hitrosti. Ko bo osvojil hitrost, pa se bo delalo na zahtevnosti. Tako bodo s časom delali vedno hitreje in vedno zahtevnejše naloge," pravi Goluh.
Drugače je s komunikacijo. Ta mu že danes gre zelo dobro, govori namreč kar 90 jezikov, pove Bojan Goluh. "Lahko ga denimo postavimo v Telekomov center, kjer bi svetoval strankam."
Integracija v podjetje bo trajala od pol do enega leta
Če se bo torej določeno podjetje odločilo za uporabo humanoidnih robotov, bo sprva potrebna integracija. Ta bo po oceni strokovnjakov trajala od pol leta do leta. Pri tem je treba poudariti, da se naloge nauči enega robota, potem pa se to znanje aplicira na vse ostale robote. "Čar je, da moramo naučiti samo enega, vsi ostali potem vse znajo," je še dejal Goluh.
Cena humanoidnega robota se giba od 120 tisoč evrov dalje, potem pa se cena viša glede na čas integracije v podjetje oziroma okolje. Ker pa robot lahko tudi pade in se poškoduje in bi celotna investicija šla v nič, se podjetje Hiproject z eno od zavarovalnic že dogovarja, da ga bodo zavarovali. "S tem se ukvarjamo že kar nekaj časa in upamo, da bo v roku enega meseca robot zavarovan," je dejal Pevnik.
Humanoidni robot Max zna kar 90 jezikov.
Maša Jazbec, ustanoviteljica enega najsodobnejših robotskih laboratorijev v regiji Katapult Robotika, doda, da bo robot zaenkrat delal to, kar ga bomo mi naučili, zato je zelo pomembno, kdo ga programira. Je pa k hitrejšemu učenju robotov zagotovo pripomogla umetna inteligenca. "Predvsem k temu, da robot, ko nekaj prime v roko, razume, kaj prime. Za robota je namreč velik izziv prijeti v roko nekaj, kar spreminja obliko," pojasni, pri čemer pokaže na Maxa, ki zlaga brisačo. "Humanoidni roboti bodo tako uspešni, kot jih bomo mi pripravljeni sprejeti, kolikor bomo mi potrpežljivi z njimi," doda.
V Sloveniji edino podjetje v Evropi, kjer izdelujejo robote
Precej dobro so humanoidni roboti že zaživeli na Japonskem, kjer je Jazbec študirala interakcijo med njimi in ljudmi. "Tam humanoidni roboti že delujejo, vendar so Japonci dali poudarek na robote, ki se pogovarjajo. Vidimo jih v turističnih agencijah, na recepcijah. Takšne, ki so hodili, stregli kavo in podobno, pa so Japonci imeli že leta 2000," še pove.
Vodilni raziskovalec robotike na Institutu Jožef Stefan Igor Kovač je pojasnil, da po znanju robotike trenutno prednjačijo na Kitajskem, Japonskem in v ZDA, v Evropi ne toliko, pa vendarle imajo na inštitutu Jožef Štefan že tradicijo v robotiki. "Prav na področju humanoidne robotike smo izjemno daleč. Tradicija izhaja iz tistih časov, ko smo razvili prve robote, bili smo pionirji. To je bil Riko robot. Bil je do konca narejen, postavljen pa je bil tudi v podjetje, današnjo Yaskawo v Kočevju." In prav Yaskawa, japonsko podjetje, je prvo podjetje v Evropi, ki izdeluje robote.
"Ključno je, da dosežemo varnost"
Tisto, na čemer bodo strokovnjaki morali še delati, je varnost. Treba je namreč ustvariti varno sobivanje z robotom. "V Evropi nimamo smernic, direktiv za programiranje, da bi lahko delovali varno. Ker prihajamo iz tehnološke industrije, vemo, kaj za stranko pomeni varnost, kaj pomenijo zaupni podatki. Če dam primer: Večina nas ima doma robotski sesalec. Če vi želite prek aplikacije preveriti, če robot, ko vas ni doma, res dela, morate vedeti, da gre signal najprej na Kitajsko in šele potem pride nazaj," pove Pevnik.
Vodilni raziskovalec robotike na Institutu Jožef Stefan Igor Kovač in ustanoviteljica enega najsodobnejših robotskih laboratorijev v regiji Katapult Robotika Maša Jazbec.
Pojasni, da je podobno tudi pri humanoidnem robotu, zato so takoj, ko so Maxa dobili, kamere, zvočnike in mikrofon povezali na drug računalnik, saj ima vgrajena dva računalnika. "Tako mi ne uporabljamo kitajskega clouda (oblaka), ampak računalnik, ki je priklopljen na našem podjetju in deluje kot server. To je obvladljivo, ko imaš enega robota, če pa podjetje potrebuje deset, sto ali tisoč robotov, pa potrebuje server ali cloud, ki je zelo zmogljiv. Zato moramo v prihodnjih letih delati na varnosti, da bomo imeli vse podatke shranjene pri kupcu ali na serverju in to storitev ponujali naprej. Doseči to nam je ključno, saj morate vedeti, da če bodo roboti prišli v naše domove, boste šli od kopalnice do spalnice goli in robot vas bo medtem gledal. Jaz tega ne podpišem in ne kupim. Zato moramo poskrbeti, da bo delovanje robotov varno, brez strahu."
Kovač: Res si želimo, da bi jih nadgradili in izkoristili v koristne namene
Do končne uporabe robotov nas tako loči le še kratek čas, da bodo še naprednejši pa se zavzemajo tudi na Inštitutu Jožef Štefan. "Ta robot, denimo, ne zna iti za omaro in v vtičnico vključiti kabel za elektriko. To je denimo problem, ki ga pri nas raziskujemo. Teoretično zelo zahtevna naloga, ki jo trenutno pri nas rešujemo. Naslednji izziv je tudi komunikacija z robotom," je naštel Kovač in sklenil: "Res si želimo, da bi bili prvi v Evropi, ki bi robote uporabili v humane namene. Predvsem tam, kjer je težko, denimo v bolnišnicah za preoblačenje pacientov in podobno. Prvega robota v Evropi imamo, zdaj pa dajmo to nadgraditi in jih izkoristiti v res koristne namene."
