Hrvaški sabor sprejel novi zakon o DDV

Opozicija je predlogu nasprotovala, ker ocenjuje, da gre za diskriminacijo dela tiska.

Koalicijska večina je zavrnila vsa predlagana dopolnila opozicije, ki je zahtevala črtanje določila o 25.000 besedah ter želela ob tem v zakon vnesti tudi znižanje DDV za znanstvene in lokalne časopise.

Opozicija je trdila tudi, da je predlog levosredinske večine diskriminatoren do tistega dela dnevnega časopisja, ki je kritičen do vlade. Ocenjuje še, da je sprememba v zakonu o DDV posledica boja med časnikarskimi klani na Hrvaškem ter da so medije ločili na "dobre" in "slabe

Hrvaški finančni minister Slavko Linić je pojasnil, da vladni predlog temelji na ekonomski logiki in da določilo o 25.000 besedah upošteva tudi stroške izdaje, ki vključujejo velikost uredništva, število novinarjev, dopisnikov in podobno.

Nižji davek za "resne medije" Novi zakon določa, da bodo s petodstotnim davkom obdavčili časnike, ki kot "splošno-informativni tisk objavljajo novinarske avtorske prispevke v obsegu najmanj 25.000 besed v vsakem dnevnem izvodu, razen tistih, ki v celoti ali v večjem delu vsebujejo oglase ali služijo za oglaševanje".

V praksi bo to pomenilo, da bo nižji davek veljal za časnike, kot sta Jutarnji list in Večernji list, ne pa tudi za tabloid 24 sata, ki je tako kot Večernji list del skupine Styria. Časnik 24 sata ima sicer največjo dnevno naklado na Hrvaškem in tudi nekoliko nižjo ceno kot ostali časniki.

Zaradi sprememb odstopil direktor Styrie Direktor Styrie za Hrvaško Boris Trupčević je zaradi sprememb v zakonodaji v četrtek odstopil s položaja predsednika hrvaškega društva časnikarskih založnikov.

Tudi on je ocenil, da je vladna poteza diskriminatorna ter da so se v Banskih dvorih zanjo odločili zaradi nestrpnosti premiera Zorana Milanovića in njegovih sodelavcev do časnika 24 sata. Zaradi tega so tudi drugi mediji postali talci celotnega stanja, je dejal Trupčević.

Nova zakonodaja tudi na področju zaposlovanja Hrvaški sabor je spremenil tudi delovnopravno zakonodajo in omogočil delodajalcem, da lahko z delojemalci podpišejo prvo pogodbo za določen čas brez časovne omejitve.

Vsaka naslednja pogodba za določen čas z istim delavcem za enako delovno mesto bo veljala največ tri leta. Če bodo prvo pogodbo podpisali za več kot tri leta, pa pogodbe za določen čas ne bo moč podaljšati.

Omejili tudi nadure Med drugim se s spremembami zakonodaje opredeljuje tudi, da bodo delavci lahko opravili največ osem nadur tedensko, namesto dosedanjih 32 ur mesečno. Skrajšali so tudi minimalni počitek med dvema izmenama z deset na osem ur.

Pred današnjo odločitvijo sabora je hrvaški minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić v četrtek pojasnil, da gre za prvi korak, ki bo delodajalcem omogočal lažje prestrukturiranje v krizi, delavcem pa zagotovil boljšo zaščito.

Napovedal je, da bodo do konca leta delovnopravno zakonodajo dodatno spreminjali tudi v delu, ki določa odpravnine, odpovedne roke, delovni čas in podobno.