Hrvaška vlada potrdila možnost napotitve vojakov na mejo

"To ne pomeni, da bomo že jutri aktivirali vojake, ampak zakonske spremembe omogočajo uporabo vojske, če bo treba pomagati policiji," je dejal hrvaški minister za obrambo Josip Buljević.

Gre za izredne situacije in ob predhodni odobritvi predsednika republike Odločitev je odziv na begunsko krizo in na razmere v soseščini, je dejal hrvaški notranji minister Vlaho Orepić. Izpostavil je, da zakonske spremembe obravnavajo izredne situacije.

"Izjemoma, ko ministrstvo ali predsednik vlade ocenita, da je to potrebno iz varnostnih ali humanitarnih razlogov, lahko oborožene sile pomagajo pri varovanju državne meje, na način, ki je predpisan z zakonom o obrambi," je Orepić prebral spremenjeno besedilo zakona o nadzoru državne meje.

Lani je v Evropo vstopilo največ sirskih prosilcev za azil Lani je bilo v EU 1,25 milijona prosilcev za azil. Večina jih je prišla iz Sirije, Afganistana in Iraka, je v Bruslju objavil evropski statistični urad Eurostat.

Leta 2015 je tako v državah članicah Evropske unije po podatkih Eurostata za mednarodno zaščito prvič zaprosilo 1.255.600 oseb, kar je več kot dvakrat več kot leto prej.

Največ prosilcev je iz Sirije V primerjavi z letom 2014 se je lani število Sircev, ki so zaprosili za azil podvojilo, število Afganistancev se je povečalo za štirikrat, število iraških prosilcev pa za sedemkrat. Skupno so državljani vseh treh držav lani predstavljali več kot polovico ljudi, ki so v EU prvič zaprosili za azil.

Povprečno so znotraj celotne EU lani na milijon prebivalcev povezave zabeležili 2470 prvih prošenj za azil.

V Sloveniji lani 260 prošenj za azil

Slovenija je po podatkih Eurostata lani na milijon prebivalcev zabeležila 126 prvih prošenj za azil. Skupno je Slovenija lani prejela 260 prvih prošenj za azil, kar je za 27 odstotkov manj kot leta 2014, ko je bilo tovrstnih prošenj 355.

V Sloveniji je bilo lani največ prosilcev za azil iz Afganistana, Iraka in Irana. Kot je pojasnil generalni direktorja direktorata za policijo Lado Bradač je od prosilcev veliko takšnih, ki za azil zaprosijo zgolj zato, da lahko gredo lažje naprej in njihov namen ni, da bi ostali v državi.