Hrvaška predsednica piše Evropi: Kriva je Slovenija

V pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, je Grabar-Kitarovićeva poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti "neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe".

Preberite več:

• Na več mejnih prehodih potniki za izstop iz države čakali po več ur #foto #video
• Na meji s Hrvaško daljši zastoji
• Reportaža: jutro na mejnem prehodu s Hrvaško
• Na morje se bo treba odpraviti kakšno uro prej

Na meji s Hrvaško so potniki čakali tudi po več ur. Foto: Gregor Pavšič "To je resnično absurd"

Zapisala je, da so bili državljani članic EU nad stanjem na mejah "izrazito nezadovoljni", slovensko-hrvaška meja pa je zdaj postala ovira za prosto gibanje ljudi.

Hrvaški državljani pa se medtem sprašujejo, kako to, da je bilo v času, ko še niso bili del evropske povezave, lažje vstopiti v Slovenijo kot zdaj, je zapisala in dodala: "To je resnično absurd."

Slovenski odgovor na stališče Hrvaške glede arbitražnega postopka o meji?

Poteze Slovenije so po njenem pisanju v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se "uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost".

Stanje na mejnem prehodu Obrežje prejšnji petek čez dan (novinar Jure Gregorčič):

Stanje na mejnem prehodu Metlika prejšnji petek dopoldan (novinar Jure Gregorčič):

Hrvaška predsednica je ob tem izrazila bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami lahko vplivali na odločitev "tradicionalnih gostov", da letos ne bodo dopustovali na Hrvaškem.

Na meji z Madžarsko brez težav

Izpostavila je še, da na meji Hrvaške z Madžarsko, ki je tudi članica EU, med velikonočnimi prazniki kljub večjemu prometu ni bilo večjih težav.

Grabar-Kitarovićeva je v pismu pozvala Tuska, Tajanija in Junckerja, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za iskanje rešitev.

Pahor: Nadzor na meji ni povezan z arbitražo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes v odzivu na pismo hrvaške predsednice poudaril, da podpira slovensko vlado in pristojne organe pri izvajanju evropske uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje, so sporočili iz urada predsednike republike. Dodali so, da predsednik republike podpira tudi napore obeh vlad, slovenske in hrvaške, da v medsebojnem dialogu sprejmeta vse ustrezne ukrepe za hitrejši pregled potnikov, kolikor obema vladama evropska uredba to dopušča.

Izvajanje uredbe o nadzoru na meji tudi ni nikakor povezano z arbitražo, saj si predsednik Pahor prizadeva, da bi bili zlasti zaradi pričakovane odločitve arbitražnega sodišča odnosi med obema državama dobrososedski in prijateljski, so še zapisali v uradu predsednika republike. Ob tem so spomnili, da je predsednik republike v vseh svojih izjavah, tudi v govoru pred državnim zborom novembra 2015, poudaril, da se "za nobeno ceno, nobeno ceno, meja najbolj povezanega dela Evropske unije ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja."

Hrvaška si želi čim prej v schengen

Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da si Zagreb želi, da bi Slovenija začela izvajati ciljni nadzor meje. Foto: STA , Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes ob začetku seje vlade povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje. Plenković je dejal, da si bodo v nadaljevanju dvostranskih pogovorov z Ljubljano prizadevali, da bi tudi Slovenija začela izvajati ciljni nadzor meje. Presodil je, da v tem primeru ne bo več zastojev na mejnih prehodih, posebej v času glavne turistične sezone.

Dejal je, da je tudi v preteklih dneh potekala komunikacija med hrvaško vlado, Brusljem, Ljubljano in Budimpešto ter da je Madžarska uveljavila ciljni nadzor na meji s Hrvaško, medtem ko Slovenija tega za zdaj ni storila. Pojasnil je, da je sistematični nadzor na slovensko-hrvaški meji nevzdržen, ker turizem predstavlja 18 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP), nadzor pa ovira tudi običajni promet. Poudaril je, da bo Hrvaška uporabila vsa pravna, institucionalna in politična orodja, da bi se izognili zastojem na mejnih prehodih.

Dejal je, da je pred več kot tednom dni v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju opozoril, da je za Hrvaško, ki se pripravlja na uvajanje schengenskega pravnega reda in želi prispevati v boju proti terorizmu, nevzdržno izvajanje uredbe o sistematičnem nadzoru meje med članicami EU. Dodal je, da Hrvaška ukrepa, da bi izpolnila pogoje za čimprejšnji vstop v območje schengna, ter da pričakuje nadaljevanje postopka evalvacije.