Hrvaška ne izključuje možnosti iskanja pomoči pri IMF

Časnik se sklicuje na izjavo finančnega ministra Slavka Linića, da možnost angažmaja IMF na Hrvaškem ni izključena. Linić je prepričan, da Evropska komisija njegovega predloga proračuna za leto 2014 ne bo sprejela, navaja časnik na podlagi "dobro obveščenih virov". Minister bo proračun za leto 2014 prihodnji teden branil v saboru, potem tudi v Bruslju. Evropska komisija ga bo vrnila na dodelavo in od vlade zahtevala dodatne ukrepe. Zato naj bi Linić večkrat na ožjem kabinetu vlade dejal, da ni treba zavrniti dogovora z IMF.

Vlada dela na dveh scenarijih - javnem in tajnem. Prvi je mehkejši, sicer pa tudi precej nerealen. Predvideva proračunske stroške v višini 130 milijard kun ali dobrih 17 milijard evrov, znižanje pooblaščenih pokojnin za deset odstotkov in zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi za 10 tisoč. "Drugi scenarij je trdnejši in bolj grd. Zato so o njem vsi tiho," piše komentatorka časnika in poudarja, da ga bodo začeli uresničevati, če komisija ne bo sprejela predloga hrvaškega proračuna. Takrat pa je gotovo le eno: občutno močnejše rezanje proračunskih stroškov, da bi se višina primanjkljaja približala evropskim pravilom.

Kateri scenarij bo v igri, ne odloča več Zagreb, temveč Bruselj, zato ni težko uganiti, kakšna bo odločitev. Sklene, da se Hrvaška prvič od osamosvojitve sooča s položajem države z omejeno ekonomsko suverenostjo.

Medtem je podpredsednik hrvaške vlade ter minister za regionalni razvoj in sklade EU Branko Grčić novinarjem povedal, da ni bilo nobenih resnih pogovorov o posredovanju IMF. Ponovil je, da Hrvaško čaka izjemno težko leto 2014, v katerem mora plačati veliko obresti za posojila iz prejšnjih let. Tudi predstavniki IMF, ki so ravno sklenili tedenski obisk na Hrvaškem, nisi potrdili pogovorov o njihovem angažmaju na Hrvaškem.