Hrvaška mora lezbijki plačati deset tisoč evrov

Evropsko sodišče za človekove pravice je Hrvaški naložilo deset tisoč evrov kazni, ki jih morajo izplačati Danki Pajić, državljanki Bosne in Hercegovine, ker ji leta 2011 niso odobrili začasne bivalne vize na osnovi združitve družine, saj je hotela na Hrvaškem bivati s svojo partnerico, ki je hrvaška državljanka.

Neosnovana prošnja Danki Pajić je za dovoljenje za bivanje zaprosila na policijski postaji v Sisku, a so ji prošnjo zavrnili, češ da je neosnovana. Po hrvaškem zakonu lahko vizo zaradi združevanja družine dobijo zakonci, osebe v zunajzakonski skupnosti, otroci zakoncev ali parov v zunajzakonski skupnosti ali pa oseba, za katero obstajajo osebni ali humanitarni razlogi za združevanje družine na Hrvaškem.

Lezbijke iz Bosne in Hercegovine niso uvrstili v nobeno od teh kategorij, čeprav je bila v dolgotrajni zvezi s hrvaško državljanko. Zato se je najprej pritožila na ministrstvo za notranje zadeve, nato na upravno in ustavno sodišče, a v vseh primerih so njeno prošnjo zavrnili. Na koncu se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice in Hrvaško tožila zaradi diskriminacije na temelju spolne orientacije.

Sistematična diskriminacija LGBT Njen primer je vodila zagrebška LGBT organizacija Zagreb Pride, ki si je prav s tem primerom prizadevala, da bi hrvaška spremenila odnos do istospolnih partnerjev iz tujine.

"Z odločitvijo o zavrnitvi vize sta se hrvaška policija in sodišče neposredno vmešavali v intimno življenje para, v njuno odločitev, da živita skupaj," je za Balkan Insight dejal Marko Jurčić, predstavnik Zagreb Pride.

Le po tri mesece skupnega bivanja Danka Pajić je na sodišču dokazala, da je želela s partnerico, ki ima v Sisku hišo, zaživeti v skupnem gospodinjstvu. V zvezi sta bili takrat dve leti, Pajićeva pa je vsake tri mesece živela v Sisku, kot ji je to dovoljevala turistična viza.

Sodišče je v torek odločilo, da ima Pajićeva enake pravice kot drugi tujci, ki so poročeni ali so v zunajzakonski skupnosti s hrvaškimi državljani in ji prisodilo deset tisoč evrov odškodnine ter Hrvaški naložilo, da plača tudi 5.690 evrov sodnih stroškov.

Karamarko zavrnil spremembo zakona Preden so primer predali Evropskemu sodišču za človekove pravice, so skušali na ministrstvu za notranje zadeve doseči, da bi z amandmajem dopolnili zakon, ki bi tako nedvoumno veljal tudi za istospolna partnerstva. Ministrstvo je to zavrnilo, aktivisti LGBT pa so prepričani, da je šlo za "sistematično diskriminiranje istospolnih partnerstev".

Mimogrede: takrat je bil minister za notranje zadeve Tomislav Karamarko, zdajšnji šef HDZ in podpredsednik vlade.

Hrvaška do zdaj plačala 3,3 milijona evrov odškodnin Sicer je Hrvaška leta 2014 uvedla možnost registracije istospolnega partnerstva z enakimi pravicami, kot jih imajo zakonci, z izjemo pravice do posvojitve.

Kar pa se tiče Evropskega sodišča za človekove pravice, je bilo med letoma 1997 in 2015 tam sproženih 11.410 tožb proti Hrvaški. Do zdaj so izrekli 286 sodb, Hrvaška pa je morala izplačati skupno 3,3 milijona evrov odškodnin zaradi kršenja človekovih pravic.