Haaško sodišče: Kolumbija dobi otoke, Nikaragva morje okrog njih

Sodišče je odločilo, da Kolumbija dobi otoke, Nikaragva pa večino voda okrog njih. Sodišče je sicer pri odločitvi upoštevalo pogodbo med obema državama iz leta 1928, ki je dovolj jasna glede suverenosti Kolumbije nad vulkanskimi otoki, ki so sicer od Nikaragve oddaljeni le 110 kilometrov, od Kolumbije pa kar 720 kilometrov.

Obe strani zadovoljni z odločitvijo sodišča Predstavnik Nikaragve Carlos Arguello je odločitev sodišča pozdravil. Dejal je, da se je Kolumbija obnašala kot lastnica otočja in voda v okolici. "Dobili smo pomemben morski teritorij in velik potencial za bodoče ribiško in mineralno izkoriščanje," je za domačo televizijo iz Haaga poročal Arguello.

Predstavnik Kolumbije Julio Londono Paredes pa je izrazil zadovoljstvo z odločitvijo glede suverenosti nad otoki, preostali del odločitve, ki zadeva morje in morsko dno okrog otokov, pa bodo, kot je dejal, še proučili.

Spor traja že 50 let Državi sta v sporu zaradi otokov že od 60. let prejšnjega stoletja, ko je Nikaragva podelila koncesije za raziskovanje nafte na morskem dnu okrog otokov. Sodišče je te koncesije deloma zavrnilo leta 2007, ko je potrdilo kolumbijsko suverenost nad sicer angleško govorečimi otoki San Andres, Providencia in Santa Catalina.

Na sodišče v Haagu se je leta 2001 prva obrnila Nikaragva. Sodišče je zdaj Kolumbiji dodelilo še druge manjše otoke v regiji in na tem temelju zarisalo morsko mejo. Ta je postavljena v obliki podkve okrog otokov, pri čemer je Kolumbija dobila večinoma le morje in dno v neposredni bližini otokov, preostalo pa je pripadlo Nikaragvi.