Haaško sodišče je doslej obsodilo več kot 60 ljudi

V skladu s postopkom sodišča aretaciji ali prostovoljni predaji obtoženca sledi prvi nastop pred sodnim svetom, kjer se obtoženi izreče o krivdi. V primeru, da obtoženec krivdo prizna, sledi preliminarni postopek in razsodba sodnega sveta, na katero je mogoča pritožba. V primeru, da obtoženec krivdo zanika, sledi prav tako preliminarni postopek, nato pa začetek sodnega procesa pred sodnim svetom. Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1993 Sodišče preganja vojne zločine in zločine proti človečnosti in je v skladu z resolucijo VS ZN 827 pristojno za zločine med vojnami na ozemlju nekdanje Jugoslavije v obdobju od leta 1991 do leta 1999. Ustanovljeno je bilo leta 1993 z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov. Najvišja kazen, ki jo lahko izrečejo, je dosmrtna ječa Pravni temelj za postopke pred haaškim sodiščem so mednarodni pravni viri, kot so haaška konvencija o vojnem pravu iz leta 1970, konvencija o genocidu iz leta 1948 in ženevska konvencija za zaščito žrtev vojne (1949). Najvišja kazen, ki jo lahko sodišče izreče, je dosmrtna ječa.

Proces proti Karadžiću naj bi se končal do konca leta 2013 Kot je zapisano na spletni strani sodišča, naj bi se do konca leta končali štirje sodni postopki, pet naj bi se jih končalo prihodnje leto, sodni proces proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću pa naj bi se končal konec leta 2013. Vsi pritožbeni postopki pred sodiščem bi se morali končati do konca leta 2014.

Milošević je umrl pred koncem sojenja Med obtoženimi pred haaškim sodiščem se je poleg vojaškega in političnega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladića in Radovana Karadžića znašel tudi predsednik nekdanje Jugoslavije Slobodan Milošević, ki je še pred koncem procesa marca 2006 umrl v zaporu haaškega sodišča.

Sodišče ima 16 sodnikov Haaško sodišče sestavlja 16 sodnikov, dodatno pa lahko za določen čas vpokličejo tudi nove. Sodniki, ki jih izvoli Generalna skupščina Združenih narodov, delujejo v treh kazenskih zbornicah (prva stopnja) in prizivni zbornici (druga stopnja).

Vsako kazensko zbornico sestavljajo trije stalni sodniki, dodatno pa se lahko vključi za določen čas do šest sodnikov. V primeru Mladića, ki ga je Srbija izročila haaškemu sodišču, je sodišče za predsedujočega sodnika imenovalo Nemca Christopherja Flüggea in Alphonsa Oriea z Nizozemske ter Južnoafričana Bakonea Justica Molota.

Glavni tožilec je Serge Brammertz Predsednik haaškega sodišča je Patrick Liptom Robinson z Jamajke, glavni tožilec haaškega sodišča pa Belgijec Serge Brammertz. Skupno ima haaško sodišče več kot 1100 sodelavcev.