Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
31. 3. 2016,
7.29

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,38

34

Natisni članek

Haag razsodba Vojislav Šešelj

Četrtek, 31. 3. 2016, 7.29

6 let, 6 mesecev

Oproščeni Šešelj bo zahteval odškodnino, Hrvaška mu je prepovedala vstop v državo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,38

34

Vojislav Šešelj | Foto Reuters

Foto: Reuters

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo po vseh devetih točkah obtožnice.

Teden po izreku sodbe Radovanu Karadžiću je sodišče v Haagu izreklo sodbo vodilnemu zagovorniku velikosrbske ideje, ki je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini. Tožilstvo je za Šešlja zahtevalo 28 let zapora, a tožilstvo s svojimi dokazi sodišča ni prepričalo. "Ni kriv," so odločili, Šešelj pa je zdaj svoboden človek, je dejal predsednik sodniškega sveta Jean Claude Antonetti. Sodnica Flavija Latanci je podala ločeno mnenje.

Sodišče, ki je bilo zelo kritično do tožilstva, je prvič izreklo sodbo ob odsotnosti obtoženca, saj so Šešlja jeseni 2014 pogojno izpustili na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, potem ko je zbolel za rakom. Šešelj je izjavil, da izreku ne bo prisostvoval, češ da ima pametnejše delo.

"Draga moja Kalinda, pripravi se, pripravi, kmalu pridem k tebi na služben obisk," je Šešelj po odločitvi sodišča zapisal na Twitterju. Pri tem je imel najverjetneje v mislih hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović.



 

Na tiskovni konferenci v Beogradu je dejal, da sta sodnika profesionalna in poštena ter nista popustila pred političnimi pritiski. Napovedal je, da bo od sodišča zahteval 14 milijonov evrov odškodnine. Dejal je, da ideja velike Srbije ostaja močna. "S svojim političnim delovanjem sem doprinesel k njej, ampak ta ideja je nesmrtna," je dejal.

Tožilstvo bo preučilo možnost pritožbe

Tožilstvo haaškega sodišča je sporočilo, da je "vzelo na znanje" oprostilno sodbo srbskemu in da bo preučilo, ali obstaja osnova za pritožbo. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je dejal, da bodo žrtve zločinov med vojnami na Balkanu razočarane.

Hrvaška Šešlju prepovedala vstop v državo

Odločitev sodišča je šokirala Hrvaško. Kot sramotno je oprostilno sodbo med obiskom v Vukovarju označil hrvaški premier Tihomir Orešković in dodal, da predstavlja poraz haaškega tožilstva. "Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal. Zažigal je zastave Hrvaške in Evropske unije. Žal je haaško sodišče povedalo svoje. Upam, da se bo tudi Srbija odzvala ter da bomo videli prave odločitve in obnašanje naših sosedov," je dejal.

Hrvaško notranje ministrstvo je Šešlju prepovedalo vstop na Hrvaško. Kot navajajo hrvaški medieji, je podobno sporočilo prišlo tudi s sedeža hrvaške vlade.

"Le naj pride, prijeli ga bomo," so sporočili iz urada za odnose z javnostmi hrvaškega premierja Tihomirja Oreškovića, je objavila televizija N1.

Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na sodbo haaškega sodišča odzvala na Twitterju: "Sodišče je sporočilo, da se zločin obrestuje! Sramota!"


Nekdanji hrvaški minister Predrag Matić je zaradi odločitve sodišča v šoku. "To je še en dokaz, da pravo in pravica pogosto ne gresta z roko v roki. To je udarec v obraz vseh žrtev vojno-hujskaške Šešljeve politike, ki je ta ni nikoli skrival," je za televizijo N1 dejal Matić in dodal, da bo Šešelj do morebitne drugostopenjske odločitve sodišče verjetno že umrl.

Šešljevi privrženci v Srebrenici izzivali Bošnjake

Privrženci Šešlja so na vzhodu BiH bučno proslavili razsodbo. Pri tem so izzivali Bošnjake, ki so se vrnili v Srebrenico, češ da bodo znova klali.

Kot poročajo lokalni mediji, ki jih povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, se je kolona vozil z zastavami Srbske radikalne stranke, ki jo vodi Šešelj, peljala po cesti med Bratuncem in Srebrenico, nato pa ob hupanju krožila po središču Srebrenice.

Ob tem so grozili prebivalcem, kar je potrdil tudi župan Srebrenice Ćamil Duraković. Kot je pojasnil za medijsko mrežo Al Jazeera, so med drugim vzklikali, da bodo znova klali, policija pa je vse le nemo opazovala.

Šešljevi pristaši so Srebreničane provocirali, medtem ko je v bližnjem spominskem centru Potočari potekala spominska slovesnost ob 13. obletnici kolektivnega pokopa prvih 600 žrtev genocida v Srebrenici. Tam so sile bosanskih Srbov leta 1995 ubile okoli 8000 Bošnjakov.

 

Česa je bil obtožen Šešelj
Haaško tožilstvo je Šešlja, ki je imel podporo oblasti v Beogradu, bremenilo zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH, pa tudi vojvodinskih Hrvatov, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje ter uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov.

Obtožnica je vsebovala devet točk, v katerih so 62-letnemu Šešlju pripisovali odgovornost za zločine proti človečnosti ter kršitve ženevske konvencije v BiH in na Hrvaškem. Posebej so omenjali množične pokole na Ovčari pri Vukovarju in v Voćinu na Hrvaškem, pa tudi pregon Hrvatov iz vasi Hrtkovci v Vojvodini ter zločine v Zvorniku, Mostarju in Sarajevu, ki naj bi jih zagrešili Šešljevi četniki.

Tožilstvo je Šešlja bremenilo pregona več deset tisoč ljudi, kot posledico njegove politike so našteli več kot 900 mrtvih.

Kdo je Vojislav Šešelj
Šešelj je bil v tedanji Jugoslaviji najmlajša oseba z doktoratom, poučeval je na univerzi v Michiganu in Sarajevu. Leta 1984 je bil zaprt, ker se je zavzemal za idejo, da bi morala Jugoslavijo zamenjati entiteta pod vodstvom Srbov. Bil je tesen zaveznik nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl v Haagu, preden bi mu sodišče lahko izreklo sodbo. Med letoma 1998 in 2000 je bil namestnik srbskega premierja. Leta 2003 se je prostovoljno predal sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Ko mu je sodišče hotelo imenovati obrambnega odvetnika v nasprotju z njegovimi željami, se je odločil za gladovno stavko.

Ne spreglejte