Grčiji uspela prva večja privatizacija

Privatizacijo sicer donosne državne loterije, ki pa se zaradi globoke gospodarske krize spopada s precejšnjim upadom prihodkov, so napovedali že maja, danes pa je grška agencija za privatizacijo s grško-češkim konzorcijem Emma Delta podpisala pogodbo, ki 33-odstotni državni delež v podjetju vrednoti na 652 milijonov evrov.

Od maja zahtevna pogajanja V podjetju Emma Delta ima 67-odstotni delež češki podjetnik Jiři Smejc, 33 odstotkov konzorcija pa je v lasti grškega ladjarja Jorgosa Melisanidesa. Emma Delta je bil edini ponudnik za OPAP, od maja pa so se nadaljevala zahtevna pogajanja glede pogojev za izvedbo posla. V tem obdobju je Emma Delta tudi popustila zahtevam Aten in kupnino zvišala s 622 milijonov na 652 milijonov evrov.

Finančni minister Janis Sturnaras je po podpisu pogodbe povedal, da gre za "močno sporočilo" svetu, da je Grčija "odločna in sposobna" izpeljati privatizacijo. V preteklosti je namreč Grčija v svojih zavezah v zameno za večstomilijardno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada že napovedovala obsežne privatizacije, a jih nato ni nikoli izpeljala.

Država naj bi zaslužila 1,6 milijarde evrov Zato je v zadnjem času svoje načrte spravila v bolj realne okvirje. Letos naj bi tako s prodajo državnega premoženja prezadolžena država zaslužila okoli 1,6 milijarde evrov, kar je za skoraj milijardo manj od prvotnih načrtov. To znižanje je posledica dejstva, da je junija propadla prodaja državnega deleža v plinskem velikanu Depa, potem ko se je ruski Gazprom iz posla umaknil zaradi zaskrbljenosti nad dolgoročno finančno vzdržnostjo distributerja plina.

Kmalu naj bi sicer sledila nova privatizacija. Azerbajdžanski državni energetski velikan Socar naj bi tako za 400 milijonov evrov kupil dvotretjinski državni delež v sistemskem operaterju plinskega omrežja Desfa.