Francija in Slovenija dvigata davke, Danska jih niža

"Read my lips: no new taxes" (sl. Berite mi z ustnic: nobenih novih davkov). To je znana fraza ameriškega predsedniškega kandidata Georgea Busha starejšega na republikanski nacionalni konvenciji 18. avgusta 1988, na kateri je sprejel strankino nominacijo.

Ta obljuba mu je po mnenju številnih pomagala pri zmagi na volitvah istega leta, ker pa jo je prelomil, pa je bila tudi breme, ki je omogočila predsedniškemu kandidatu Demokratske stranke Billu Clintonu, da ga je premagal na volitvah leta 1992.

Davek za bogate Prav nasprotno pa se dogaja v Evropi. Tako je bil davek za bogate ena od osrednjih predvolilnih obljub Francoisa Hollanda, socialističnega kandidata za predsednika Francije.

Hollande je napovedoval 75-odstotno obdavčitev dohodkov od dejavnosti nad milijon evrov na osebo letno, in sicer za obdobje dveh let. Davek, ki je povzročil beg nekaterih bogatih Francozov v tujino, je bil tudi edina predvolilna obljuba, ki jo je Hollande do zdaj izpolnil.

Zakon pa ni zdržal ustavnosodne presoje, saj je oktobra lani sprejeti zakon že decembra razveljavilo francosko ustavno sodišče. To je marca nato še določilo, da noben individualni davek ne sme preseči 66,6 odstotka.

Hollandov davek je tudi navdih za nemško Levo stranko, ki se zavzema za uveljavitev stoodstotnega davka za vse, ki zaslužijo več kot 500 tisoč evrov letno. Tudi SPD in Zeleni napovedujeta večjo obdavčitev bogatejših.

Čeprav je Hollande za slovensko levico po svoji zmagi postal skorajda nekakšen vzor – zlasti so se na levici nanj sklicevali pri nasprotovanju zapisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo – pa leve stranke niso nikoli zagovarjale davka za bogate.

V načrtu Jankovićeve Pozitivne Slovenije je bilo zgolj povečanje davka na dodano vrednost (DDV), ki po mnenju kritikov bolj prizadene revne kot bogate.

Danska niža davke Ko je Alenka Bratušek postala predsednica vlade, je bil dvig DDV-ja eden prvih ukrepov, ki naj bi pomagal povečati prihodke države.

Ta poteza ni nekaj posebnega – dvig DDV-ja kot način polnjenja prazne državne blagajne so po izbruhu krize izvedli na Madžarskem, Hrvaškem, Češkem, v Srbiji, Španiji, Italiji …

Vse države pa se ne soočajo s krizo le z dvigom davkov. Danska, v kateri je na oblasti levo usmerjena koalicija, si je zadala cilj, da poveča konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest z nižanjem davkov. Tako bodo do leta 2016 znižali davek od dobička s 25 na 22 odstotkov. Prav tako bodo znižali davek na energijo in dajatve, povezane z energijo. Do konca leta bodo ukinili tudi davek na gazirane pijače. Prav nasprotno kot v Sloveniji, kjer vlada za polnjenje proračunske luknje predlaga davek na sladke pijače.