V parku Potočari je potekala spominska slovesnost ob 18. obletnici genocida v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.
V spominskem parku Potočari v BiH je potekala osrednja spominska slovesnost, na kateri so pokopali posmrtne ostanke tistih žrtev, ki so jih identificirali, potem ko so jih našli v kateri od številnih množičnih grobišč. Tam zdaj tako počica 6066 žrtev genocida. Na identifikacijo in pokop sicer še čakajo posmrtni ostanki okoli 700 žrtev, medtem ko posmrtnih ostankov okoli 1300 žrtev od skupno 8372, kolikor so jih po zadnjih podatkih ubile sile bosanskih Srbov v tem najhujšem pokolu po drugi svetovni vojni, še vedno niso odkrili.
Na slovesnosti številni visoki gostje
Slovesnosti, ki so jo v navzočnosti več tisoč ljudi odprli s himno in dvigom zastave BiH, se udeležujejo številni visoki gostje. Med njimi so člana predsedstva BiH Bakir Izetbegović in Željko Komšić ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko. Med tujimi visokimi gosti se slovesnosti med drugim udeležujeta pomočnica ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, pristojna za vprašanja beguncev in migracij, Anne Richar ter komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
Muižnieks je poudaril, da "medtem ko se danes spominjamo žrtev v Srebrenici, ne smemo pozabiti, da moramo jutri še naprej iskati resnico in se boriti proti nekaznovanosti glede grobih kršitev človekovih pravic." Žrtvam srebrniškega genocida se je v izjavi poklonila tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton in pozvala k nadaljevanju sodnih obravnav vojnih zločinov, s čimer bi utrdili proces sprave na zahodnem Balkanu.
"Veliko je še treba postoriti
"Desetletja dolg proces sprave, ki je vodil v oblikovanje Evropske unije mora navdahniti spravo na zahodnem Balkanu. Veliki koraki v tej smeri so že bili storjeni, toda veliko tega je še potrebno postoriti, da bodo lahko prebivalci regije skupaj s preostalimi Evropejci uživali v miru in blagostanju," je v izjavi zapisala Ashtonova.
Srebrenica varovano območje, vendar so jo zavzeli bosanski Srbi
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30 tisoč Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot osem tisoč zajetih Bošnjakov, kakih 25 tisoč žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo objavilo svojo odločitev glede oprostilne sodbe za genocid nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH, ki jo je lani izreklo na prvi stopnji za nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tožilci so zahtevali razveljavitev sodbe.
Karadžić ostaja obtožen v desetih točkah
Karadžić v desetih točkah ostaja obtožen, tudi za genocid v Srebrenici. Kljub temu so visoki bošnjaški predstavniki v BiH že izrazili ogorčenje, ker bo odločitev sodišča znana prav na dan obletnice genocida v Srebrenici. V pismu predsedniku haaškega sodišča Theodorju Meronu je predsednik Svetovnega bošnjaškega kongresa Mustafa Cerić izrazil upanje, da razsodba ne bo pomenila še ene sramote za človeštvo.
2
