Četrtek, 6. 4. 2023, 7.07
6 mesecev, 2 tedna
407. dan vojne v Ukrajini
Rusi: Vstop na rusko ozemlje smo preprečili 20 ukrajinskim saboterjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
76
Ruske sile so skupini ukrajinskih saboterjev preprečile vstop v državo, je danes sporočil guverner regije Brjansk Aleksander Bogomaz.
Ruske sile so skupini ukrajinskih saboterjev preprečile vstop v državo, je danes sporočil guverner regije Brjansk Aleksander Bogomaz. "Danes je ruska varnostna služba FSB skupini 20 ukrajinskih saboterjev preprečila prečkanje meje v bližini vasi Slučovsk," je na Telegramu zapisal Bogomaz. Dodal je, da so ruske sile streljale na domnevne saboterje.
14.55 Ukrajina v primeru uspešne protiofenzive morda na pogajanja o Krimu
13.54 Rusija naj bi ukrajinskim saboterjem preprečila vstop v državo
13.10 Rusko najstnico, ki so jo zaradi risbe odvzeli očetu, dodelili mami
12.25 Macron in Ši Rusijo in Ukrajino pozvala k čimprejšnjim mirovnim pogajanjem
11.53 Rusija namerava prisilno deportirane ukrajinske otroke vrniti družinam
9.01 Financial Times: To je najizrecnejša izjava Ukrajine o interesu za pogovore
8.40 Macron in von der Leynova s Šijem o Ukrajini ter odnosih med Evropo in Kitajsko
7.30 V Melitopolu več močnih eksplozij
14.55 Ukrajina v primeru uspešne protiofenzive morda na pogajanja o Krimu
Ukrajina bi v primeru uspešne spomladanske protiofenzive morda razmislila o pogovorih z Rusijo o Krimu, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa povedal namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Andrij Sibiga. S tem je namignil na omilitev stališča, da se Ukrajina ne bo pogajala, dokler so na njenem ozemlju ruski vojaki.
"Če nam bo uspelo doseči strateške cilje na bojišču in bomo dosegli upravno mejo s Krimom, bi bili pripravljeni odpreti tudi diplomatsko pot za razpravo o tem vprašanju," je v četrtek za Financial Times dejal Sibiga.
"To pa ne pomeni, da izključujemo možnost osvoboditve Krima s pomočjo naših oboroženih sil," je dodal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer od začetka ruske invazije večkrat zavrnil možnost pogajanj z Moskvo, dokler bodo ruske enote prisotne na ukrajinskem ozemlju – vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
Nedavni komentarji namestnika vodje njegovega urada pa so prvi znak pripravljenosti na dialog, odkar je Kijev pred letom dni prekinil pogajanja o prekinitvi ognja, so še zapisali pri Financial Timesu.
Zahodni vojaški strokovnjaki po navedbah dpa pričakujejo, da bo ukrajinska vojska spomladi izvedla protiofenzivo in poskušala znova zavzeti dele ozemlja pod ruskim nadzorom. Najverjetnejša smer napada je proti obali Črnega morja na jugu države, da bi razdelili ruske sile na tem območju.
Vendar pa ni jasno, ali bo orožje, ki ga je Zahod dobavil Kijevu, zadostovalo za uspeh takšne operacije.
Tudi zaradi močne ruske vojaške prisotnosti na Krimu se vojaški strokovnjaki bojijo, da bi lahko uspehi ukrajinskih sil in približevanje zasedenemu polotoku privedli do eskalacije vojne.
Rusija namreč polotok Krim obravnava kot svoje ozemlje, v Moskvi pa so večkrat poudarili, da ga bodo branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
13.54 Rusija naj bi ukrajinskim saboterjem preprečila vstop v državo
Ruske sile so skupini ukrajinskih saboterjev preprečile vstop v državo, je danes sporočil guverner regije Brjansk Aleksander Bogomaz. Prav tako je dejal, da je v vasi Zapesočje izbruhnilo streljanje, za katerega je okrivil ukrajinske sile. Ruski predsednik Vladimir Putin je že v sredo opozoril, da v Rusiji deluje več saboterjev.
"Danes je ruska varnostna služba FSB skupini 20 ukrajinskih saboterjev preprečila prečkanje meje v bližini vasi Slučovsk," je na Telegramu zapisal Bogomaz. Dodal je, da so ruske sile streljale na domnevne saboterje. Slučovsk je ruska vas, ki meji na Ukrajino in leži razmeroma daleč od območij aktivnih spopadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bogomaz je tudi poročal, da so v bližnji vasi Zapesočje odjeknili streli, za katere je okrivil ukrajinske sile. "Ni bilo žrtev. Delna škoda je nastala na približno desetih hišah in enem avtomobilu," je pojasnil.
O domnevnem poskusu vdora v Rusijo poročajo dan po tem, ko je FSB sporočila, da je pridržala ukrajinskega pilota, ki je z lahkim letalom strmoglavil v regiji Brjansk. Lahko letalo je po poročanju FSB iz neznanega razloga strmoglavilo blizu kraja Butovsk, ukrajinski pilot pa naj bi poskušal zbežati proti meji z Ukrajino, a so ga prijeli.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani so bili kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z droni. Moskva je napade pripisala ukrajinski vojski.
13.10 Rusko najstnico, ki so jo zaradi risbe odvzeli očetu, dodelili mami
Trinajstletno Rusinjo, ki so jo marca odvzeli očetu, ker je v šoli narisala risbo v podporo Ukrajini v vojni z Rusijo, so oblasti dodelile njeni mami, čeprav je ni videla že leta in sta imeli malo stikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Masha Moskaleva was taken from the orphanage by her mother
— NEXTA (@nexta_tv) April 5, 2023
This was stated by Maria Lvova-Belova, who is wanted by the criminal court in The Hague. The day before, she claimed that the girl's mother, Olga Sitchikhina, had written an application to place her daughter in an… pic.twitter.com/JgKU1oJY03
V začetku marca so 13-letno Marijo Moskaljovo, ki jo kličejo Maša, zaradi njene protivojne risbe in očetovih kritičnih komentarjev na račun ruske vojske na družbenih omrežjih odvzeli njenemu očetu, 54-letnemu samohranilcu Alekseju.
Namestili so jo v center za družbeno rehabilitacijo v mestu Jefremov, ki leži 300 kilometrov južno od Moskve. Tam so po poročanju lokalnih medijev z njo delali psihologi in socialni delavci.
Na prošnjo učiteljice v šoli, naj nariše sliko v podporo ruskim vojakom v Ukrajini, je narisala žensko in otroka z ukrajinsko zastavo, proti katerima letijo rakete. Risbo je opremila z napisoma "Ne vojni" in "Slava Ukrajini".
Njenega očeta so pretekli teden obsodili na dve leti v kazenski koloniji zaradi "diskreditacije" ruske vojske. Dan pred izrekom obsodbe je pobegnil iz hišnega pripora, a so ga prijeli v Belorusiji, sicer zaveznici Kremlja. Danes naj bi stopil pred sodnika, ki bo odločil, ali mu bodo omejili starševske pravice do hčerke, ki jo je leta vzgajal sam.
V Rusiji so sprožili spletno peticijo, ki zahteva vrnitev otroka očetu. Kljub vzdušju strahu jo je podpisalo več kot 145 tisoč ljudi.
Dozens of activists came to the court to restrict the parental rights of Masha Moskaleva's father.
— NEXTA (@nexta_tv) April 6, 2023
A girl with a poster "#Putin eats children" has been detained. pic.twitter.com/FEl81W57wg
Aktivisti so pretekli teden na družbenih omrežjih objavili pismo Marije očetu, v katerem ga je označila za "najpogumnejšo osebo na svetu" in izrazila upanje, da bosta kmalu spet skupaj. "Imam te zelo rada in vem, da si nedolžen," je napisala.
12.25 Macron in Ši Rusijo in Ukrajino pozvala k čimprejšnjim mirovnim pogajanjem
Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegov kitajski kolega Ši Džinping sta danes v Pekingu Rusijo in Ukrajino pozvala k čimprejšnjim mirovnim pogajanjem. Prav tako sta se predsednika ponovno izrekla proti uporabi jedrskega orožja v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
French President Emmanuel Macron, currently on a state visit to China, told Chinese President Xi Jinping that he counted on Beijing’s mediation in the Ukrainian conflict, France-Presse reports:https://t.co/8sSwDTx6nr pic.twitter.com/wmXRQmv4ND
— TASS (@tassagency_en) April 6, 2023
Macron je poudaril, da je treba "čim prej nadaljevati pogovore za vzpostavitev trajnega miru", Ši pa je v izjavi ob koncu dvostranskih pogovorov v Pekingu obsodil tudi vsak napad na civiliste.
Macron je pred tem na srečanju s Šijem pohvalil pripravljenost Kitajske pri iskanju poti do miru v Ukrajini. Ob tem je Šiju sporočil, da računa na njegove vezi z Moskvo. "Vem, da se lahko zanesem na vas, da boste spametovali Rusijo in vse strani spravili za pogajalsko mizo," je dejal.
Predsednika Emmanuel Macron in Ši Džinping ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
S kitajskim premierjem se je danes sešla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Kitajska je za Evropo zelo pomembna partnerica, obe sta tudi medsebojno odvisni, vendar so odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko v zadnjih letih postali bolj zapleteni," je priznala.
"Zato je pomembno, da skupaj razpravljamo o vseh vidikih naših odnosov, ki bi EU in Kitajski pomagali krmariti skozi težavno in nepredvidljivo geopolitično okolje," je dodala.
11.53 Rusija namerava prisilno deportirane ukrajinske otroke vrniti družinam
Rusija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu ZN, je v sredo kljub nasprotovanju več držav organizirala neformalno srečanje o ukrajinskih otrocih, prisilno deportiranih v Rusijo.
Ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova Belova je poudarila, da so otroke odpeljali iz Ukrajine zaradi njihove varnosti in da jih nameravajo vrniti družinam.
Komisarka je na srečanju nastopila preko videopovezave. Veleposlaniki zahodnih držav članic najpomembnejšega organa ZN so zasedanje bojkotirali in nanj poslali nižje uradnike takoj, ko se je oglasila Lvova Belova, za katero je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za aretacijo zaradi deportacij otrok. Predstavniki več držav, tudi ZDA in Velike Britanije, so protestno zapustili dvorano, kjer je potekalo srečanje.
Ameriška veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield je poudarila, da Lvovi Belovi ne bi smeli omogočiti mednarodne platforme za širjenje dezinformacij in zagovarjanje svojih grozljivih dejanj v Ukrajini.
Oktobra objavljena preiskava tiskovne agencije AP je odkrila, da je Lvova Belova vodila prizadevanja za dajanje ukrajinskih otrok v posvojitev ruskim staršem. Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica trdi, da so Rusi iz Ukrajine odpeljali 19.500 otrok.
9.01 Financial Times: To je najizrecnejša izjava Ukrajine o interesu za pogovore
Po poročanju Financial Times je Ukrajina dala "najizrecnejšo izjavo o interesu za pogovore", odkar so lani aprila mirovni pogovori propadli, in dejala, da je pripravljena razpravljati o prihodnosti Krima.
Andrij Sibiha, namestnik vodje štaba ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je v intervjuju dejal: "Če nam uspe doseči naše strateške cilje na bojišču in ko bomo na administrativni meji s Krimom, smo pripravljeni odpreti diplomatsko stran za razpravo o tem vprašanju". To pa ne pomeni, da izključujejo, da bi Krim osvobodila ukrajinska vojska, je še povedal za Financial Times.
Sibihove pripombe bi lahko pomirile zahodne uradnike, ki so skeptični glede zmožnosti Ukrajine, da si povrne polotok, in zaskrbljeni, da bi kakršenkoli vojaški poskus lahko spodbudil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se zateče k jedrskemu orožju.
8.40 Macron in von der Leynova s Šijem o Ukrajini ter odnosih med Evropo in Kitajsko
Von der Leynova je pretekli teden v nagovoru pred obiskom v Pekingu dejala, da je Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ZN odgovorna za zaščito načel in vrednot, ki predstavljajo jedro ustanovne listine ZN. "Kitajska mora odigrati konstruktivno vlogo pri doseganju pravičnega miru. Mir pa je lahko pravičen, samo če temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine," je poudarila in dodala, da bo Kijev določil pogoje miru.
Macron pa je v sredo ob začetku svojega tridnevnega obiska v Pekingu dejal, da mora Kitajska odigrati pomembno vlogo pri iskanju poti do miru v Ukrajini, pri čemer mora izkoristiti svoje tesne vezi z Moskvo. Ob tem je napovedal, da si bo Francija prizadevala sodelovati s Kitajsko pri "skupni odgovornosti za mir in stabilnost" v Ukrajini.
Od kitajske drže do vojne v Ukrajini bodo po besedah von der Leynove močno odvisni tudi nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko, ki bodo prav tako na dnevnem redu četrtkovega srečanja. "Osredotočiti se je treba na zmanjšanje tveganj, ne pa se oddaljiti od njih," je pred tednom dni ocenila predsednica Evropske komisije.
Podobno je v sredo v luči ohranitve in uravnoteženja trgovinskih vezi med Pekingom in Evropo ter zaščite francoskih interesov v azijsko-pacifiški regiji povedal tudi francoski predsednik. "Ne smemo se odcepiti, ločiti od Kitajske," je dejal in napovedal, da se bo Francija "proaktivno zavezala nadaljevanju trgovinskih odnosov s Kitajsko".
7.30 V Melitopolu več močnih eksplozij
V Melitopolu v regiji Zaporožje je ponoči odjeknilo več eksplozij, je na Telegramu objavil župan Ivan Fedorov.
Zaporožje je ena od štirih delno okupiranih ukrajinskih regij, katerih priključitev je lani razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Preostale tri so Doneck, Lugansk in Herson.
76