Sobota, 20. 4. 2019, 7.27
5 let
Filozofski dvoboj: Žižek in Peterson napolnila dvorano v Torontu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,99
18
Srečanje mednarodno priznanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka in kanadskega kliničnega psihologa Jordana B. Petersona je ponoči napolnilo Center performativnih umetnosti Sony v Torontu. V razpravi sta filozofa iskala odgovor na vprašanje, v katerem sistemu je človek najbolj srečen – v marksizmu ali kapitalizmu.
Večina zbranih na prizorišču je pred pričetkom z razburjenjem pričakovala soočenje. Medtem, ko so nekateri imeli svojega favorita, so mnogi prišli brez vnaprejšnjih pričakovanj. Čeprav je Jordan B. Peterson užival prednost domačega terena, je imel tudi slovenski filozof Slavoj Žižek svoje oboževalce in mnogi so se spraševali, kako se bo odrezal proti popularnemu nasprotniku.
Srečanje, ki naj bi se začelo ob 19.30 po lokalnem času oziroma ob pol dveh zjutraj po srednjeevropskem času, se je začelo z 20-minutno zamudo. Vodil ga je moderator Stephen Blackwood, ki je izpostavil, kako neobičajno je, da je "največje gledališče v državi napolnila intelektualna razprava". Povedal je, da Žižek in Peterson v prvi vrsti nista politična misleca, vendar se posvečata temam, kot so smisel, resnica in svoboda. Obljubil je "pristno razmišljanje o zahtevnih vprašanjih".
Peterson priznal, da kapitalizem proizvaja neenakost
Prvi je nastopil Peterson, ki je začel z besedami, da mu je odrski delavec sporočil, da so bile pri preprodajalcih vstopnice za ta dogodek dražje kot vstopnice za petkovo tekmo Toronto Maple Leafs in Boston Bruins. "Ne vem, kaj naj si mislim o tem," je dodal kanadski klinični psiholog.
Peterson je po pisanju spletnega Dnevnika priznal, da kapitalizem proizvaja neenakost, a dodal, da hkrati ustvarja bogastvo tudi za revne, medtem ko vsi ostali sistemi proizvajajo zgolj neenakost. Marxu ob tem očita, da je bil pri pisanju Komunističnega manifesta nekritičen do lastnih zamisli. Ne strinja se z izpostavitvijo ekonomskega razrednega boja in meni, da je bistvenejši biološki boj ter da hierarhije vzniknejo že iz tega.
Jordan B. Peterson je med drugim izjavil, da je presenečen, da se ne pogovarja s svinčenim komunistom.
Hkrati ločitvi razrednega boja na proletariat in buržoazijo očita možnost uvrščanja skoraj vsakega v katero koli skupino, če za to obstaja želja. Zagovarjal je tudi motiv po dobičku, ki nagrajuje dobro delo, omogoča rast in kaže, po čem obstaja povpraševanje. Zato tudi ne čudi, da bo Peterson dobiček od prodaje kart obdržal, medtem ko ga bo Žižek daroval v dobrodelne namene.
Tudi Žižek je po pisanju portala priznal slabosti komunizma in komunističnih režimov, svoj govor pa je začel s primerom Kitajske in njenim vzponom, odkar je avtoritarnosti dodala kapitalistični sistem, ter vprašanjem, ali so Kitajci danes kaj bolj srečni kot v komunizmu. Nadaljeval je, da so sodobne zgodbe o razkroju tradicionalnih vrednot in begunski krizi lažne ideološke zgodbe, ki si jih ljudje izmišljujemo, da bi utemeljili svoje početje. V tem primeru, da bi zakrili težave kapitalizma kot takega.
Žižek priznal slabosti komunizma in komunističnih režimov
Žižek meni, da slednjega danes od znotraj razjeda tudi grožnja globalnih podnebnih sprememb in izčrpavanja narave zaradi logike širjenja proizvodnje. Opozoril je še na paradoks vse bolj povezanega, a hkrati razdvojenega sveta in odprtosti za blaženje posledic, ne pa tudi za odpravljanje vzrokov globalnih težav. Trdi, da reševanje teh ni utopija, temveč je ta ravno prepričanje, da jih ne bo treba rešiti.
Žižek meni, da nas v slabo enakost in neraznolikost ne vodi stremenje po enakosti priložnosti, temveč prav kapitalizem. Enakost priložnosti vidi kot povod, da se posameznik namesto z lovljenjem osnovnih pogojev preživetja lahko posveča bolj kreativnim in osebnim podvigom. Petersonu je medtem očital, da je družbeno aktiven, ravno zato, ker se zaveda, da ni dovolj, da posamezniku svetuješ, naj uredi svoje življenje, ker je to zares možno, zgolj če to dovoljujejo tudi strukture njegove družbe in njen sistem.
Slavoj Žižek upa, da bodo ljudje začeli razmišljati in spoznali, da ponujeni alternativi politične korektnosti in alternativne desnice nista edini opciji.
Peterson, ki je bil presenečen, da se ne pogovarja s svinčenim komunistom, se je deloma strinjal, a vztrajal, da morajo posamezniki prevzeti breme in odgovornost za reševanje lastnih težav, da bi se zmogli nato soočiti z večjimi, tudi družbenimi težavami. Če se prvi korak ne opravi zares, trdi Peterson, bo tudi drugi bolj plehek in moralističen. Žižek pa je opozoril, da tudi to ni dovolj in da prav tu nastopi ideologija, saj celo najbolj razsvetljeni vzroki zmorejo služiti kot opravičilo za zle izide.
Kot še poroča spletni Dnevnik, Peterson sicer upa, da bo soočenje pripomoglo h kulturi izmenjave različnih mnenj, Žižek pa, da bodo ljudje pričeli razmišljati in spoznali, da ponujeni alternativi politične korektnosti in alternativne desnice nista edini opciji.
Težko pričakovan spopad med Žižkom in Petersonom
Besedni spopad med Žižkom in Petersonom je sicer veljal za enega najbolj pričakovanih dogodkov v akademskem svetu, saj gre za dva ideološko popolnoma različna misleca. Žižek, ki je nedavno praznoval 70 let, velja za enega izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu. Svoja dela, ki veljajo za akademske uspešnice, objavlja pri najuglednejših svetovnih založbah, leta 2012 pa ga je tednik Foreign Policy uvrstil na lestvico stotih največjih globalnih mislecev.
Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Peterson pa razdvaja javnost, odkar je pred nekaj leti postal globalna zvezda. Njegova ključna področja delovanja so psihologija religije in ideološkega verovanja ter ocenjevanje in izboljšava osebnosti in nastopanja. Desnica si ga je izbrala za svojega glasnika, levičarji pa imajo zanj veliko negativnih oznak, med drugim, da je šovinist in rasist.
Pobudo za srečanje je dal Peterson novembra lani ob promociji dela 12 pravil za življenje v Ljubljani. Dogodek sam je bil sicer po pisanju časnika Delo ekskluzivno komercialno zastavljen. Organizirala ga je globalna korporacija Live Nation Entertainment, ena največjih svetovnih organizatorjev spektaklov, koncertov in drugih prireditev, ki je najela dvorano in pripravila cenik.
V redni prodaji je 3.200 vstopnic pošlo že v nekaj urah, ostalo je nekaj najdražjih, ki so presegle ceno tisoč evrov. Kmalu se je izkazalo, da so bili podjetni tudi preprodajalci, nekaj sto vstopnic se je namreč pojavilo na različnih spletnih straneh po nekajkrat višjih cenah.
18