Torek, 11. 7. 2023, 17.03
1 leto, 4 mesece
Evropski parlament podprl pravila za zaščito žrtev strateških tožb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,70
Evropski poslanci so danes podprli osnutek zakona za zaščito novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki oziroma strateškimi tožbami, katerih namen je ustrahovanje in utišanje. Nova pravila o zaščiti pred tako imenovanimi tožbami SLAPP morajo zdaj potrditi še države članice.
Evropska komisija je aprila lani predlagala osnutek direktive za boj proti tako imenovanim tožbam SLAPP, poslanci Evropskega parlamenta pa so danes glasovali o pogajalskem stališču glede nove zakonodaje na tem področju, ki so ga podprli s 498 glasovi za, 33 proti in 105 vzdržanimi.
Nova pravila bodo namenjena zaščiti tistih, ki se ukvarjajo z zadevami javnega interesa. Veljala bodo tudi v čezmejnih primerih, žrtve bodo dobile odškodnino za psihološko škodo in škodo, povzročeno njihovemu ugledu, predlog pa vsebuje tudi priporočila za obravnavo nacionalnih strateških tožb.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je po glasovanju dejala, da "novinarstvo zahteva pogum, vendar novinarji ne bi smeli biti prisiljeni biti pogumni, da lahko opravljajo svoje delo".
Poslanke in poslanci so države članice pozvali tudi, naj oblikujejo enotne kontaktne točke za žrtve strateških tožb, pristojne nacionalne organe pa so pozvali, naj jim zagotovijo ustrezno pomoč. "Naš cilj je jasen: zaščititi novinarje in druge ključne akterje v civilni družbi pred zlorabami v sodnih postopkih," je dejala evropska komisarka Vera Jourova.
Med poslankami in poslanci, ki so pod okriljem odbora za kulturo sooblikovali besedilo zakonodajnega predloga, je bila tudi slovenska evroposlanka Irena Joveva (Svoboda/Renew).
V sporočilu za javnost po glasovanju je izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil predlog sprejet brez dodatnih dopolnil, ki bi oslabila tekst in znižala standarde. Toda hkrati je opozorila, da sicer dobra zakonska osnova varuje žrtve zgolj v primeru čezmejnih sodb, ki jih zagotovo ni toliko, kot jih je znotraj posameznih držav.
Evropski parlament in države članice bodo v sredo začeli pogovore o končni obliki zakonodaje, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Ministri držav članic Evropske unije so se o pogajalskem stališču dogovorili prejšnji mesec.
Pravosodni ministri EU so se takrat med drugim strinjali, da bi morali imeti sodniki možnost, da čim prej zavržejo očitno neutemeljene tožbe, katerih namen je utišati in finančno izčrpati novinarje, aktiviste in civilno družbo.
Pri Koaliciji proti tožbam SLAPP v Evropi (CASE), ki povezuje nevladne organizacije po vsej Evropi, so junija doseženi dogovor ministrov označili za neuspeh v prizadevanjih, da bi sprejeli trdne ukrepe za zaščito novinarjev in aktivistov.
Menili so, da je njihovo skupno stališče močno omililo prvotni predlog Evropske komisije in zavzema restriktiven pristop glede nekaterih njegovih ključnih določb.
"Od sposobnosti zaščite novinarskega poklica je v večini odvisno uresničevanje demokracije. Žal smo še vedno priča grobim napadom na novinarje ter aktiviste za človekove pravice po vsem svetu. Proti takšnim napadom ni imuna niti Evropska unija.
Glasniki javnega interesa so za čas globalnih pretresov in z njimi poizkusov vsiljevanja škodljivih interesov kapitala in politike postali tarča utišanj, diskreditacij in ustrahovanj. Tudi prek zlorab sodnih postopkov. Vse prevečkrat se novinarje z grožnjo ali sodbo želi utišati in jim onemogočiti opravljanje njihovega temeljnega poslanstva, iskanja resnice in pravice. Pravico in resnico smo dolžni in odgovorni zaščititi z vsemi pravnimi sredstvi. To lahko storimo le z odločnim ravnanjem v prid večje svobode obveščanja in možnosti opozarjanja na zlorabe centrov moči – tudi politike.
Odgovorni smo nadaljevati sprejem konkretnih zakonodajnih aktov. Ne nazadnje nas k temu zavezuje poročilo Komisije o stanju pravne države v Uniji in njenih članicah. V premnogo njih – žal tudi v Sloveniji – smo še vedno priča številnim manevrom razkrajanja medijskega prostora, predvsem z načrtno diskreditacijo novinarskega poklica.
Zato podpiram napore Parlamenta za boljšo zakonodajno zaščito novinarjev na ravni Unije. Z današnjim predlogom bomo konkretno naslovili problematiko zlorab sodnih procesov proti novinarjem in deležnikom civilne družbe. Nastavili bomo mehanizme, s pomočjo katerih se bodo lahko ti bolje zavarovali pred zlonamernimi praksami centrov moči.
Kot je dejal moj kolega iz vrst Socialistov in demokratov Tiemo Wolken: 'Naša sodišča ne bomo igrišča za osebne koristi bogatih in vplivnih.' Pričakujem, da bodo temu cilji sledila tudi nadaljnja pogajanja Komisije in Sveta.
Še pred koncem leta moramo dobiti prenovljen zakonodajni okvir, ki naj dejansko, ne samo v besedah, sledi zavezam Unije ter vseh njenih članic. Za močno, neodvisno in avtonomno novinarstvo ter močno in neustrahovano civilno družbo ter njene aktiviste. To smo dolžni storiti, to moramo narediti in bomo naredili. Danes gre korak v pravo smer!"
