EU zaradi jedrskega poskusa zaostrila sankcije proti Pjongjangu

Pjongjang je s tem jedrskim poskusom, ki je očitna kršitev mednarodnih zavez, "še enkrat izbral pot izzivanja in osamitve", so poudarili in dodali, da je "ta jedrski poskus resna grožnja regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti". Članice unije bodo v posvetovanju s ključnimi partnerji premislile tudi o nadaljnjih sankcijah. Sankcije, bodo začele veljati po objavi ukrepa v uradnem listu EU, ki je predvidena za torek. Širitev črnega seznama oseb Nove sankcije vključujejo razširitev črnega seznama oseb in podjetij, ki so kaznovana s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja. Z novimi sankcijami se bo število oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, zvišalo na 26, število podjetij ali drugih pravnih oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja, pa na 33. Poleg tega so se članice unije odločile za prepoved izvoza in uvoza sestavin za proizvodnjo izstrelkov, na primer določenih vrst aluminija, ter za druge omejitve v trgovini z orožjem, pa tudi za niz omejitev v finančnem sektorju, na primer severnokorejske banke ne bodo več smele odpirati podružnic v EU ali sklepati poslov z evropskimi finančnimi institucijami, evropske banke pa ne bodo smele odpirati pisarn ali podružnic v Severni Koreji. EU je sicer že pred ukrepi uvedla niz sankcij proti Severni Koreji, ki poleg dveh osnovnih omejevalnih ukrepov, prepovedi potovanj v EU in zamrznitve premoženja, med drugim vključujejo še embargo na orožje in jedrsko tehnologijo ter prepoved izvoza luksuznih izdelkov. EU za zdaj vztraja pri embargu na izvoz orožja v Sirijo Ministri so se odločili tudi, da za tri mesece, do konca maja, podaljšajo sankcije proti Damasku, vključno z embargom na izvoz orožja v Sirijo. Pri tem so se sicer dogovorili za nekatere prilagoditve, ki bodo omogočile "tehnično" pomoč sirski opoziciji, ki pa ne bo "ofenzivna", torej ne bo vključevala bojnih sredstev, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar. Ministri so o možnosti delnega umika embarga na izvoz orožja v Sirijo razpravljali že večkrat, nazadnje konec januarja. Takrat je večina članic izrazila pomisleke. EU uradno potrdila zagon misije za urjenje malijskih vojakov Ministri pa so uradno že potrdili tudi zagon misije za urjenje malijskih vojakov, v kateri bo z do štirimi pripadniki sodelovala tudi Slovenija. Odločitev pomeni konec večmesečnih priprav te misije, ki so jih pospešili po vojaškem posredovanju Francije v tej državi v pomoč malijskim oblastem v boju proti islamskim teroristom. Misija za usposabljanje malijskih vojakov, uradno imenovana EUTM, je "zelo pomembna" za podporo malijski vojski, je ob njenem zagonu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. Prvi kontingent 70 evropskih vojakov je že deset dni v malijski prestolnici Bamako. V prihodnjih tednih se jim bo pridružilo še 400 pripadnikov, od tega 200 inštruktorjev. Sodelovanje v misiji je doslej napovedalo 16 članic EU, tudi Slovenija. Za misijo je namenjenih 12,3 milijona evrov za začetni mandat petnajstih mesecev, ki se lahko podaljša. Napotitev svojih vojakov financira vsaka članica sama. Vodstvo misije bo v Bamaku, inštruktorji pa bodo štiri bataljone malijske vojske, kar je okoli 650 vojakov, urili v vojaški bazi Koulikoro, ki je približno 60 kilometrov oddaljena od prestolnice.

Pusićeva pričakuje, da se bosta z državnim sekretarjem sestala ta teden Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je v Bruslju spregovorila tudi o odnosih s Slovenijo in izrazila pričakovanje, da se bosta z novim slovenskim pooblaščencem za pogajanja o LB-ju, državnim sekretarjem Tonetom Kajzerjem, sestala še ta teden.

Na vprašanje, kdaj se bosta s Kajzerjem sestala, je Pusićeva odgovorila: "Nisva se še slišala. Pričakujem, da se bova slišala danes. Bile so napovedi, da bi se lahko slišala danes." Kdaj bo se sestanek še ne ve, upa pa, da ta teden.

Vsebina pogajanj se ne spreminja Ministrica je še poudarila, da se vsebina pogajanj nikakor ne spreminja. Povedala je tudi, da sta finančna strokovnjaka končala svoje delo in da sta s kolegom Karlom Erjavcem prišla "zelo blizu dogovoru o rešitvi", ter ponovila, da je slovenska stran iz notranjih razlogov zamenjala osebo v pogajanjih. "Mi takšnih razlogov nimamo. Delujemo normalno znotraj vlade," je dodala.

Rešitev, ki bo omogočila začetek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu, je po njenih besedah mogoče najti do 4. ali 10. marca. A "za tango sta potrebna dva", je poudarila in dodala, da bo rešitev na mizi pač takrat, ko se bosta obe strani dogovorili o njej. Pusićeva je še vedno prepričana, da bo Slovenija hrvaško pristopno pogodbo ratificirala pravočasno.