EU potrdil schengensko reformo

"Gre za izjemno situacijo. Vsi upamo, da se to v praksi ne bo zgodilo," je dejal slovenski minister Gregor Virant. Slovenija schengenski paket po ministrovih besedah podpira. Bistvo je, da se bo okrepil evalvacijski mehanizem. Evropska komisija bo dobila večjo vlogo pri evalvaciji upravljanja schengenske meje, pri kateri do zdaj ni sodelovala, je izpostavil Virant. Članice Unije sicer pri odločanju o vzpostavitvi začasnega nadzora v schengenskem prostoru po ministrovem prepričanju še vedno ohranjajo vajeti trdno v svojih rokah. Članice "še vedno ohranjajo ključno vlogo", je poudaril Virant.

"Na kompromis smo lahko ponosni" Komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pa pravi, da je izjemno vesela, da so ministri podprli kompromis o schengnu, na katerega smo lahko resnično ponosni, saj prinaša pravo evropsko upravljanje schengna, v katerem igra komisija osrednjo vlogo. "Ni res, da je to orodje za krepitev nadzora na mejah," je poudarila komisarka. Nobena članica ne bo mogla uvesti začasnega nadzora brez dobrih razlogov, ki jih bo morala utemeljiti pred komisijo in drugimi članicami Unije, je še poudarila.

Schengen, kjer je mogoče notranje meje med članicami prečkati brez preverjanja potnih listin, je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v Uniji. Zato je uvedba nadzora v območju, katerega smisel obstoja je, da nadzora v njem ni, občutljiva tema. Razpravo o tem je sprožila arabska pomlad. Spomladi 2011 so na meje Unije pritisnili priseljenci in begunci iz južne soseščine, kar je poleg kaosa na zunanjih mejah Unije povzročilo tudi diplomatski spor med Rimom in Parizom.

Pobudnica za spremembe je bila Francija Francija je namreč sosedi Italiji, ki je zaradi svoje zemljepisne lege privlačen cilj, očitala, da ni preprečila množičnega prehajanja priseljencev na njeno ozemlje. Pariz je zato zahteval spremembe v schengnu in možnost enostranske uvedbe nadzora. Da bi pomirila strasti, je Evropska komisija septembra 2011 predlagala reformo. V pogajanjih ni manjkalo značilnega napenjanja institucionalnih mišic. Komisija in parlament sta se počutila odrinjena, ker so želele članice vajeti obdržati v svojih rokah.

Med novostmi nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah Glavna novost je, da bodo lahko skupine šestih strokovnjakov iz članic in institucij izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako zagotavljale spoštovanje načela prostega gibanja. Članice bodo opozorilo o inšpekciji dobile le 24 ur vnaprej.

Potrditev notranjih ministrov je sicer predzadnje dejanje v dolgih in težavnih pogajanjih o schengenski reformi. Potrditi jo mora namreč še Evropski parlament, ki bo to predvidoma storil na plenarnem zasedanju prihodnji teden. V schengnu je zdaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU-ja – izjema so Velika Britanija, Irska, Romunija, Bolgarija in Ciper – ter štiri nečlanice: Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.