EU o embargu na izvoz orožja v Sirijo in sankcijah za Pjongjang

Zunanji ministri EU bodo v ponedeljek v Bruslju razpravljali o delnem umiku embarga na izvoz orožja v Sirijo. To želita predvsem London in Pariz v pomoč sirski opoziciji, a večina članic ima pomisleke, tudi Slovenija, ki se boji, da bi umik embarga privedel do še večjega nasilja v državi in da bi bil razumljen kot odmik od iskanja politične rešitve, je januarja pojasnil vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.

Stališča članic do delnega umika embarga sicer po navedbah virov pri EU ostajajo enaka, kot so bila. Pobudnici imata podporo štirih ali petih držav, večina pa tej potezi ni naklonjena. A razmere na terenu so vsak dan slabše, zato se resno in temeljito preučujejo prav vse možnosti za izboljšanje stanja, poudarjajo viri pri EU.

Tragedija v Siriji povzroča tudi vse hujšo humanitarno krizo. V sosede Sirije - Jordanijo, Irak, Libanon in Turčijo - pa tudi v Egipt in druge države na severu Afrike je po ocenah ZN pribežalo že več kot 780.000 beguncev. Poleg tega je znotraj države razseljenih več kot dva milijona ljudi, smrtni davek pa se bliža številki 70.000.

EU naj bi šla s svojimi sankcijami dlje od ZN Poleg Sirije bo predvidoma največ pozornosti deležna Severna Koreja. EU bo po pričakovanjih zaostrila sankcije proti režimu v Pjongjangu zaradi jedrskega poskusa, izvedenega 12. februarja, ki ga je mednarodna skupnost ostro obsodila. EU naj bi šla s svojimi sankcijami dlje od ZN, ki so minuli teden prav tako napovedali razpravo o zaostritvi sankcij proti Pjongjangu.

Nove sankcije EU proti Severni Koreji bodo predvidoma vključevale uvrstitev novih oseb in podjetij na črni seznam kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja. Poleg tega naj bi EU z novimi sankcijami ciljala na finančni sektor ter na proizvodnjo dragocenih kovin in izstrelkov.

EU je že uvedla niz sankcij proti Severni Koreji, ki poleg dveh osnovnih omejevalnih ukrepov, prepovedi potovanj v EU in zamrznitve premoženja med drugim vključujejo še embargo na orožje in jedrsko tehnologijo ter prepoved izvoza luksuznih izdelkov.

Ministri bodo pregledali napredek v Maliju Na dnevnem redu bo tudi Mali. Ministri bodo pregledali napredek v prizadevanjih v podporo malijskim oblastem v boju proti islamskim teroristom ter pri vzpostavljanju demokratične in civilne oblasti ter gospodarskem okrevanju. V tem kontekstu bodo pregledali napredek pri vzpostavljanju misije za urjenje malijskih vojakov, v kateri bo sodelovala tudi Slovenija z do štirimi vojaki, ter pri napotitvi afriške vojaške operacije Afisma, ki jo EU podpira s 50 milijoni evrov.

Na dnevnem redu so še odnosi z vzhodnimi partnericami, Irak, bližnjevzhodni mirovni proces in južna soseščina. V ponedeljek zvečer se bodo ministri sestali še s kolegi iz Islandije, Norveške in Rusije. Na tem zasedanju bo tako tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se bo sicer v Bruslju sestal še z generalnim sekretarjem zveze Nato Andersom Foghom Rasmussenom.

Vodje slovenske diplomacije Karla Erjavca na zasedanje predvidoma ne bo, Slovenijo naj bi zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.