EU in Turčija z dogovorom o treh milijardah evrov pomoči

Dogovor predvideva tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije v zameno za pomoč pri zajezitvi toka beguncev oziroma migrantov v EU.

Dogovor predvidoma vključuje tudi oživitev zastalih pristopnih pogajanj Turčije in EU z odprtjem več poglavij, vključno s poglavjem o pravosodju. Turčija je nazadnje novo poglavje v pogajanjih odprla novembra 2013, in to po več kot treh letih zastoja.

Najstarejša prosilka za za članstvo v uniji Turčija je sploh daleč najstarejša prosilka za članstvo v uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Pristopna pogajanja je začela oktobra 2005. Doslej je v desetletju pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35.

Turčija poleg približno treh milijard evrov in vizumske liberalizacije v prihodnjem letu od EU pričakuje tudi uvrstitev na seznam varnih držav izvora, kar naj bi sicer olajšalo vračanje turških državljanov, neupravičenih do mednarodne zaščite.

Turčija naj bi okrepila nadzor meje V zameno naj bi Turčija okrepila nadzor meje, tudi z boljšim sodelovanjem z Grčijo. Grški premier Aleksis Cipras je ob prihodu na vrh dejal, da je Grčija pripravljena sodelovati s Turčijo na podlagi mednarodnega prava.

Vzporedno z vizumsko liberalizacijo pa se od Turčije pričakuje dosledno izvajanje sporazuma o vračanju nezakonitih migrantov, ki so v unijo prišli iz Turčije. Sporazumi o vračanju so vselej v svežnju dogovora o vizumski liberalizaciji.

S turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom se je v Ankari pogajala delegacija Evropske komisije pod vodstvom prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, sodeloval pa je tudi komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn.

Šef komisije Jean-Claude Juncker je načelni dogovor predstavil na večerji voditeljev članic unije v Bruslju, ki bodo na podlagi izida pogajanj v Ankari sprejeli sklepe o Turčiji.

Znatna okrepitev političnega in finančnega sodelovanja Voditelji naj bi se zavzeli za hitro sprejetje akcijskega načrta s Turčijo na podlagi vzajemnih zavez, kar naj bi prispevalo k pospešitvi načrta za vizumsko liberalizacijo, a konkretnejših zavez naj ne bi sprejeli.

Prav tako naj bi izrazili pripravljenost na znatno okrepitev političnega in finančnega sodelovanja, piše v osnutku sklepov, ki pa se bodo zagotovo še spremenili na podlagi dogovora v Ankari.