Petek, 10. 4. 2020, 7.05
4 leta
EU dosegla dogovor o fiskalnem svežnju v odziv na pandemijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,76
12
Evropska unija je dosegla dogovor o 500 milijard evrov vrednem fiskalnem svežnju za pomoč v boju proti novemu koronavirusu.
Finančni ministri EU so dosegli dogovor o približno 500 milijard evrov vrednem fiskalnem svežnju za blažitev hudih gospodarskih posledic pandemije novega koronavirusa. Ta vključuje možnost brezpogojne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma ESM za zdravstvene izdatke. Strinjanja glede skupnih obveznic pa pričakovano ni.
"Srečanje se je končalo s ploskanjem ministrov," je dogovor po Twitterju naznanil tiskovni predstavnik šefa evroskupine Luis Rego. Finančni ministri so videokonferenčno zasedanje sicer začeli z večurno zamudo in trajalo je le pol ure. Preboj je bil namreč dosežen pred tem na pogovorih med Italijo, Španijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in šefom evroskupine Mariem Centenom, piše STA.
Ministri so se dogovorili o fiskalnem svežnju v vrednosti približno 500 milijard evrov
Ta vključuje "tri varnostne mreže": za delavce, za podjetja in za države, je pojasnil šef evroskupine. Varnostna mreža za delavce je mehanizem sto milijard evrov posojil za preprečitev odpuščanj zaposlenih, imenovan Sure, ki ga je pred kratkim predlagala Evropska komisija.
Varnostna mreža za podjetja je evropski jamstveni sklad Evropske investicijske banke (EIB), ki naj bi podprl za 200 milijard evrov posojil s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih. Najspornejši del tega svežnja je bila pomoč iz evropskega reševalnega sklada ESM. Glavna ovira na poti do dogovora so bila namreč nesoglasja med Nizozemsko in Italijo glede pogojevanja te pomoči, poroča STA.
Kot je mogoče razumeti, bodo previdnostna posojila iz ESM, ki bodo neposredno ali posredno namenjena za zdravstvo, zdravljene ali preventivo v povezavi s krizo covid-19, na voljo brez pogojev. Se bo pa od članic po krizi pričakovalo, da ostanejo zavezane krepitvi gospodarskih in finančnih temeljev.
Za previdnostna posojila iz ESM bo na voljo približno 240 milijard evrov, kar je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) članic območja evra. Posamezni državi bo torej na voljo tolikšen znesek, kolikor znašata dva odstotka njenega BDP. Ta tretja varnostna mreža, namenjena državam, naj bi bila operativna v dveh tednih.
Četrti del tega svežnja je poseben sklad za okrevanje
Vse države so se po Centenovih besedah danes strinjale, da je potreben nov instrument v okviru večletnega proračuna EU, a za podrobnosti glede obsega in načina financiranja bodo počakali na usmeritve voditeljev članic Unije.
Skupina držav želi, da bi ta sklad izdajal skupne obveznice, medtem ko druge menijo, da je treba najti alternative, je pojasnil Centeno. Tak izid je pričakovan, saj je razkol med jugom in severom glede vprašanja skupnega zadolževanja globok, piše STA.
Italija in Španija ob podpori Francije ter še šestih članic EU, med njimi Slovenije, pozivata k instrumentu skupnega zadolževanja, ki naj bi ga terjala ta nova kriza brez primere. A Nemčija, ki kot največje gospodarstvo območja evra v takšnih projektih prevzema največje tveganje, ob podpori severnih držav, zlasti Nizozemske, Finske in Avstrije, skupnim obveznicam že vseskozi nasprotuje.
Razpravo o tem bodo torej nadaljevali voditelji članic Unije. Kdaj, za zdaj ni znano. Evropska komisija pa bo konec meseca predlagala spremembe večletnega proračuna za obdobje 2021-2027, je danes napovedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Šircelj: Dogovor o fiskalnem svežnju je korak v pravo smer
Dogovor o fiskalnem svežnju v odziv na pandemijo novega koronavirusa je korak v pravo smer, je v prvem odzivu dejal finančni minister Andrej Šircelj. "Imamo nekaj novih instrumentov, zdaj se osredotočimo na okrevanje. Pokazali smo trezno, odgovorno, hitro, a tudi ambiciozno in preudarno pot do okrevanja," je poudaril.
Finančni minister Andrej Šircelj meni, da je dogovor o fiskalnem svežnju korak v pravo smer.
"Vzpostavili smo smer za srednjeročno okrevanje in pokazali, da združeni zmoremo. Imamo seveda različne poglede, a na koncu se je izkazalo, da znamo stopiti skupaj in poiskati kompromisne rešitve ter delati na njih še naprej. Prepričan sem, da bo to okrepilo zaupanje v EU in njen položaj v svetu," je še komentiral minister Šircelj po navedbah finančnega ministrstva.
Ob tem se finančni ministri po navedbah ministrstva zavedajo, da je treba že zdaj razmišljati tudi o fazi gospodarskega okrevanja, zato so se med drugim dogovorili, da si bodo prizadevali za vzpostavitev začasnega sklada za okrevanje gospodarstva na podlagi proračuna EU, še navaja STA.
12