Erjavec in Pusićeva našla sprejemljivo rešitev za obe strani

"Imava rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Te rešitve danes ne morem predstaviti, ker jo moram predstaviti predsedniku vlade, vladi in tudi odboru DZ za zunanjo politiko. Mislim pa, da bo z rešitvijo, ki smo jo skupaj z ekspertoma dognali, Slovenija uresničila svoje cilje," je na novinarsko vprašanje pojasnil Erjavec, Pusićeva pa je potrdila. Kot sta po šestih urah in pol pogajanj sporočila oba ministra, sta finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić končala svoje delo, zdaj pa je na vrsti še politika. "Rogić in Arhar sta odlično opravila svoje delo, saj sta do popolnosti pripravila teren s strokovne strani in omogočila jasno sliko položaja, s katerim se soočamo," je dejala Pusićeva. Pri tem sta napovedala še eno srečanje, predvidoma 19. februarja na Hrvaškem, ko naj bi imela že tudi odgovore obeh vlad in parlamentov, ali je predlagana rešitev primerna. Premiera obeh držav, Janez Janša in Zoran Milanović, bi se sicer o vprašanju lahko pogovarjala že ob robu vrha EU, ki se v četrtek začenja v Bruslju. Pusićeva je o vsebini rešitve dejala le, da je inovativna O vsebini rešitve nista hotela govoriti, je pa Pusićeva dejala, da je "inovativna". Zagotovila sta, da bi to lahko bila rešitev, ki ne škodi nikomur, ampak koristi obema stranema. To je ena rešitev, ki ima več podrazličic, pa o rešitvi piše Novi list. Rešitev bo po besedah Erjavca omogočila tudi, da "Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo k EU".

To naj bi se po načrtih Erjavca zgodilo že na marčni seji državnega zbora. "To je moj cilj in upam, da mi bo uspelo. DZ bo na marčevski seji ugotovil, da nisem več zunanji minister, ampak upam, da bom lahko kljub temu zadovoljen, da smo opravili veliko delo," je dejal Erjavec, ki je sicer napovedal sestop s položaja z 22. februarjem. "Z dobro voljo, s pozitivno energijo in z optimizmom sem prepričan, da bova uspela tudi prepričati obe vladi. Jaz slovensko, Pusićeva hrvaško in tudi parlament, da imamo dobro rešitev, ki bi omogočila ratifikacijo," je na to temo še dejal Erjavec.

"Če bova s strani vlad dobila izbor ene od podvariant, potem imamo de facto rešitev" Ministra sta na novinarski konferenci po srečanju govorila precej ohlapno. "Mislim, da sva v pogovorih bolj ali manj prišla do nečesa, kar bi lahko bila rešitev. V tem trenutku je najina naloga, da različne variante možne rešitve predstaviva premieroma in vladama. To namreč ne more biti najina samostojna in avtonomna odločitev," je dejala Pusićeva. "Ne gre le za eno možnost, ampak je v okviru enega načina razumevanja problema z različnimi podvariantami. To jim bova predstavila. In če bova dobila s te strani izbor ene od podvariant, o katerih smo govorili, potem imamo de facto rešitev," je dejala hrvaška ministrica.

A omenjenih podvariant nato nista želela pojasnjevati, v odgovoru na novinarsko vprašanje pa sta jasno potrdila, da "imata rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani". "Naloga današnjega sestanka je bila, da prepričava sama sebe. Da se torej midva strinjava, da je to mogoča rešitev. In o tem sva se strinjala," je dodala Pusićeva.

Oba sta odločena najti rešitev Tako Erjavec kot Pusićeva sta odločena, da bosta prišla do rešitve, ki bo omogočila, da Hrvaška umakne pooblastila za sporne tožbe proti Ljubljanski banki (LB) oziroma njeni naslednici NLB na hrvaških sodiščih, Slovenija pa nato ratificira pristopno pogodbo, da bo Hrvaška lahko v EU vstopila s 1. julijem.

Spomnimo, čeprav Hrvaška meni, da vprašanji ne bi smeli biti povezani, slovenska politika v zameno za ratifikacijo pristopne pogodbe vztraja pri dveh konkretnih zahtevah – da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva in da Hrvaška umakne sporna pooblastila. Hrvaška pred umikom pooblastil zahteva "alternativno rešitev" spora, ta se vleče že od razpada nekdanje Jugoslavije.

Proti slovensko-hrvaškim težavam pa niso imuni niti v Bruslju, kjer so obe državi pozvali, naj čim prej najdeta rešitev zapleta, da ne bi odlagali hrvaškega članstva v povezavi. Tudi iz Washingtona so prišla podobna sporočila.

Erjavec je še pred srečanjem poudaril, da bo Hrvaška, če bo vztrajala pri svojih stališčih in tako ne bo postala polnopravna članica EU 1. julija, izgubila več. To bi imelo za Hrvaško zelo hude posledice, zlasti kar zadeva koriščenje evropskih sredstev, je dejal. Opozoril je še, da bi morala Hrvaška v primeru, če Slovenija pristopne pogodbe ne bi ratificirala, "znova zaprositi za ratifikacijo vse države članice", kar bi bila izredno zahtevna naloga, "zlasti zato, ker vemo, da tudi v EU niso v tem trenutku vsi navdušeni nad širitvijo".

Tudi Pusićeva je po zadnjem srečanju v Bruslju poudarila, da je Hrvaški v interesu, da je "rešitev takšna, da ne bo nihče nikogar prevaral ali nadigral in da jo lahko ena in druga stran politično predstavita svoji javnosti".