Erdogan ni več arabska rock zvezda

Ko so se pred dvema letoma rušili režimi v arabskih državah, je bil turški premier Recep Tayyip Erdogan v teh državah pozdravljen z ovacijami. Mnogi so v njem videli novega voditelja celotne regije. Še pred devetimi meseci je raziskava centra Pew pokazala, da je Erdogan najbolj priljubljen voditelj v arabskem svetu, celo pred savdskim kraljem Abdulahom, ki uživa poseben ugled kot varuh svetega mesta Meke.

Toda zdaj, ko je brutalno zadušil proteste v svoji državi, ga mnogi primerjajo prav z diktatorji, katerih padce je pred tem tako pozdravljal. Erdogan je s svojimi dejanji hudo razočaral liberalne kroge v arabskih državah.

Mišljenje o njem je v arabskih državah deljeno, prav tako kot je tam razdeljena javnost. V Egiptu, Tuniziji in Libiji se družbe delijo na liberalni in islamistični del. Zadnji v Erdoganu še vedno vidijo popolnega voditelja islamske države in ga obožujejo kot rock zvezdo Bližnjega vzhoda.

Diktator kot vsi drugi Tunizijske oblasti so recimo pretekli teden gostile turškega premierja in s Turčijo podpisale vrsto sporazumov o sodelovanju, istočasno pa je turška policija že obračunavala s protestniki. V Tuniziji so nekateri to označili kot licemerstvo v boju za človekove pravice, drugi so spet trdili, da Erdogan v resnici podpira Muslimansko bratovščino. Hama Hamami iz tunizijske sekularne stranke Narodna fronta ocenjuje, da je Erdogan diktator, prav tak kot je bil nekdanji tunizijski predsednik Zin El Abidin Ben Ali.

Podobno razdvojeni so v Egiptu. "Zdi se, kot da nam zdaj grozi diktatura v imenu religije, tako v Egiptu kot Tuniziji in zdaj še v Turčiji," je zaskrbljen prebivalec Kaira, udeleženec protestov, ki so zrušili nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka.

V Libiji po zrušitvi režima Moamerja Gadafija še ni miru, saj se različne frakcije še vedno borijo za oblast. Morebiti so zato Libijci pokazali še največ razumevanja za Erdoganov oster odziv na proteste, ker menijo, da bi lahko bila s protesti ogrožena turško gospodarstvo in turizem, torej ima vlada pravico zaščititi ekonomski interes.

Nič več voditelj regije Nekateri tudi opozarjajo, da Erdogana nikakor ne bi mogli primerjati z zrušenimi diktatorji arabskih držav. "Policija na Taksimu protestnike napada z vodnimi topovi. Če bi se kaj takega zgodilo v Siriji, bi predsednik Al Asad uporabil prave topove in bilo bi na tisoče mrtvih," meni sirska aktivistka za človekove pravice Lina Al Šami, ki je trenutno begunka v Turčiji. Opozarja tudi, da bi Erdoganov padec lahko ogrozil status sto tisoč sirskih beguncev v Turčiji.

Prav položaj v Siriji bi se zdaj lahko še bolj zapletel. Mnogi so namreč v Erdoganu videli osebo, ki bi lahko odigrala glavno vlogo v Siriji po odstranitvi Al Asada. Savdski politični sociolog Halid Al Dakhil ocjenjuje, da je Erdoganov odziv na proteste v Istanbulu razblinil vse take upe.

Nekateri arabski strokovnjaki pa so kritični do številnih sporazumov o sodelovanju, ki so jih Erdoganova vlada in turški gospodarstveniki podpisali z novimi vladami v arabskih državah. Opozarjajo, da bi to lahko bila nova kolonizacije Severne Afrike po vzoru Osmanskega cesarstva. Zavedajo pa se, da bo Erdoganov vpliv na te države trajal le, dokler bodo na oblasti islamisti.