SiolNET. Novice Svet
5,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Hormuška ožina je eno glavnih ozkih naftnih grl na svetu

Ena glavnih poti za nafto: en incident in cene lahko ponorijo

5,89

termometer

Hormuška ožina
Naraščajoče napetosti v Hormuški ožini, ki velja za eno glavnih naftnih transportnih žil na svetu, povzročajo zaskrbljenost na svetovnih trgih. Foto: Reuters

Hormuška ožina je že desetletja eden strateško najpomembnejših delov sveta, kjer se odvija napenjanje mišic med svetovnimi velesilami, napetosti pa neposredno vplivajo tudi na gibanje cen svetovne nafte.

tankerji Novice V Perzijskem zalivu napadli dva savdska tankerja

To je sicer ožina med Iranom na severni in Združenimi arabskimi emirati na južni strani, predstavlja pa edina pomorska vrata iz Perzijskega zaliva proti Indijskemu oceanu. Prek te ožine potuje približno petina svetovne nafte in tretjina tiste, ki jo prevažajo prek svetovnih morij. Leta 2016 so tu prepeljali kar 18,5 milijona sodčkov nafte na dan.

Satelitski pogled na ožino. Severno Iran, spodaj Združeni Arabski Emirati in Oman (eksklava Musandam). Satelitski pogled na ožino. Severno Iran, spodaj Združeni Arabski Emirati in Oman (eksklava Musandam). Foto: Wikimedia Commons Skozi ožino vodita dva trikilometrska pasa

Skozi ožino potuje nafta iz Savdske Arabije, Irana, Združenih arabskih emiratov, Kuvajta in Iraka. Ta trgovska pot je pomembna tudi za Katar, ki je največji svetovni proizvajalec utekočinjenega zemeljskega plina. Pomembno je tudi največje pristanišče Bližnjega vzhoda v Dubaju, kjer letno pretovorijo okrog 19 milijonov ladijskih kontejnerjev.

Ožina je na najožjem delu široka 21 navtičnih milj oziroma 38 kilometrov. To se na prvi pogled ne zdi tako malo, toda za potrebe ladijskega prometa sta predvidena le po en 3,7-kilometrski pas (2 navtični milji) v vsako smer. Med obema je določen še en prav tako trikilometrski vmesni pas.

Za prečkanje ožine morajo ladje pluti skozi teritorialne vode Irana in Omana, pri tem pa upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravu morja. To velja tudi za ZDA, ki te konvencije sicer niso ratificirale.

Že desetletja prizorišče incidentov

V ožini je v preteklosti že prišlo do več incidentov. Med iransko-iraško vojno (1980-1988) je tu potekala t. i. tankerska vojna. Julija leta 1988 je ameriška letalonosilka Vincennes sestrelila iransko potniško letalo, ki ga je po spletu okoliščin zamenjala za iransko vojaško letalo. Umrlo je vseh 290 ljudi na krovu letala.
V Perzijskem zalivu napadena dva savdska tankerja

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva savdska tankerja, je sporočil savdski minister za energijo Halid al Falih. Kot je dejal, je šlo za sabotažo, tankerja pa sta močno poškodovana. Pri tem sicer ni prišlo do kakega izlitja, prav tako ni bil nihče poškodovan, je še povedal. Ladji sta bili na poti v savdsko pristanišče Ras Tanura, kjer naj bi ju natovorili z nafto, ko so ju v nedeljo zjutraj napadli. Nafto naj bi prepeljali ameriškim strankam savdskega naftnega podjetja Saudi Aramco, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še pojasnil minister. Kdo naj bi stal za tem napadom in kako naj bi prišlo do sabotaže, pa minister ni povedal.

Bi lahko Iran res uresničil grožnje in (popolnoma ali delno) zaprl ožino?

Vse od lanskega leta psihološka vojna med Iranom in ZDA spet narašča. Umik ZDA leta 2017 iz iranskega jedrskega dogovora je spet vpeljal sankcije proti Iranu. Usmerjene so predvsem proti izvozu njihove nafte in prodaje drugim državam. Iranci so že napovedali, da ob onemogočenju izvoza lastne nafte skozi ožino ne bo potovala tudi nafta drugih držav tega področja. Zasilne alternativne poti sicer predvidevajo uporabo naftovodov prek kopnega, ki pa lahko izpolnijo le mali del vsakodnevnih transportnih potreb.

Temperatura se ob psihološki vojni med Iranom in ZDA dviga

ZDA so prejšnji teden svojo admiralsko letalonosilko USS Abraham Lincoln, ki bi morala za tri dni pripluti v Split, preusmerili proti Bližnjemu vzhodu. Menjave vojnih ladij na tem področju so sicer uveljavljena stalnica (ZDA imajo svojo pomorsko bazo v Bahrajnu), vseeno pa je bil prihod nove ladje dodaten pritisk na že tako razgrete razmere med obema državama. Voditelji Irana so prepričani, da jih ZDA ne bodo tvegale spopada, Američani pa so švicarski ambasadi v Teheranu (ta zastopa interese ZDA) sporočile (pogajalsko) telefonsko številko predsednika Donalda Trumpa.

Ker njihovi obveščevalni podatki kažejo, da Iran na tem področju zbira balistične rakete kratkega dosega, bodo tudi sami tam zbrali več svojih protiraketnih sistemov patriots.

Skozi ožino dnevno prepeljajo že blizu 20 milijonov sodčkov nafte oziroma približno petino vse nafte na svetu. Skozi ožino dnevno prepeljajo že blizu 20 milijonov sodčkov nafte oziroma približno petino vse nafte na svetu. Foto: Reuters

Skozi ožino peljeta dva plovna koridorja, ki sta široka dve navtični milji. Skozi ožino peljeta dva plovna koridorja, ki sta široka dve navtični milji. Foto: Reuters

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bilitič / 13.05.2019. ob 09:31 +9 - 2

    ZDA jih morajo dobiti enkrat po nosu! Dovolj je tega hegemonizma po celem svetu, odstopanje od vseh pravil, komisij, teles znotraj ZN in drugih organizacij. Pa mi Iranci niso nič pri srcu, ampak enkrat bo počilo, nastradali bomo pa nedolžni!

    +9 - 2
  • filipt / 13.05.2019. ob 14:19 +5 0

    /...ameriška letalonosilka Vincennes sestrelila iransko potniško letalo ... umrlo je vseh 290 ljudi na krovu letala, 11. september 2011-Osama bin Laden, Huseinovo "jedrsko orožje", Gadafijeva "krivda", tržnica Markale, vas Račak, teroristična OVK, Maduro-Venezuela ...

    +5 0
  • mihajlodmvida / 13.05.2019. ob 07:56 +6 - 1

    SIOL , odpri wikipedijo in ostale vire informacij: Canada , Rusija , Norveška , ZDA , Anglija , Libija naredijo , lahko , desetkrat več kot rabimo !!!!!!!!

    +6 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin