Torek, 8. 2. 2022, 22.09
2 leti, 9 mesecev
Države, ki jim je v boju s covid-19 najbolj spodletelo
Glavno merilo, na podlagi katerega lahko ocenjujemo uspešnost držav pri spopadu s pandemijo covid-19, je število mrtvih na milijon prebivalcev. Poglejmo, katere države so na lestvici največ mrtvih na milijon prebivalcev uvrščene najvišje.
Najprej si osvežimo spomin, kako je bilo spomladi leta 2020, ko se je po svetu razdivjala pandemija covid-19. Po podatkih worldometers.info so bile 22. aprila 2020 na seznamu držav z največjim številom mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev na prvih desetih mestih naslednje države: Belgija, Španija, Italija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Švica, Irska in ZDA.
Neslavna deseterica iz pomladi 2020
Belgija je imela takrat 540 mrtvih na milijon prebivalcev, Španija 464 mrtvih na milijon prebivalcev, Italija (v tej državi se je covid-19 na evropskih tleh najprej razširil) 408 mrtvih na milijon prebivalcev, Francija 319 mrtvih na milijon prebivalcev, Velika Britanija 255 mrtvih na milijon prebivalcev in Nizozemska 237 mrtvih na milijon prebivalcev.
Švedska (ta država je imela v nasprotju s preostalimi evropskimi državami najmanj stroge zajezitvene ukrepe) je imela 192 mrtvih na milijon prebivalcev, Švica (ta država je bila v neposredni soseščini spomladi 2020 zloglasnega Bergama) 171 mrtvih na milijon prebivalcev, Irska 148 mrtvih na milijon prebivalcev in ZDA 137 mrtvih na milijon prebivalcev.
Peru na prvem mestu
Zdaj pa poglejmo, kakšna je zdajšnja lestvica držav z največjim številom mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev (podatki so z lestvice, objavljene na worldometers.info 7. februarja ob 10. uri dopoldne). Na prvem mestu je Peru s 6.141 mrtvimi na milijon prebivalcev, sledita mu dve državi z Balkana: Bolgarija s 4.919 mrtvimi na milijon prebivalcev ter Bosna in Hercegovina s 4.517 mrtvimi na milijon prebivalcev.
Ker veliko Perujcev nima hladilnika, v katerem bi lahko za dalj časa shranjevali hrano, so morali tudi v času pandemije vsak dan na tržnice. Te so tako postale glavni vir okužb. V Peruju, ki ima približno 33 milijonov prebivalcev, je od začetka pandemije do 7. februarja letos zaradi covid-19 po uradnih podatkih umrlo skoraj 207 tisoč ljudi.
Na četrtem mestu je naša vzhodna soseda Madžarska s 4.363 mrtvimi na milijon prebivalcev. Peta je Črna gora s 4.140 mrtvimi na milijon prebivalcev, šesta pa Makedonija s 4.118 mrtvimi na milijon prebivalcev.
Slovaška od zgodbe o uspehu do poloma
Na sedmem mestu je Gruzija s 3.834 mrtvimi na milijon prebivalcev, sledi pa ji Češka s 3.489 mrtvimi na milijon prebivalcev. Za Češko je naša južna soseda Hrvaška s 3.478 mrtvimi na milijon prebivalcev. Na desetem mestu je Slovaška s 3.287 mrtvimi na milijon prebivalcev.
Zanimivo pri Slovaški je, da je bila ta država 22. aprila 2020 evropska država z najmanj mrtvimi na milijon prebivalcev. Takrat je 5,5-milijonska Slovaška imela le tri mrtve na milijon prebivalcev. Uspešen začetek boja proti pandemiji torej še ne pomeni, da bo takšen tudi konec.
Kje so neuspešne države iz leta 2020
Poglejmo, kako so zdaj uvrščene države, ki so bile spomladi 2020 na vrhu lestvice mrtvih na milijon prebivalcev. ZDA so na 18. mestu, Belgija na 24. mestu, Italija na 25. mestu, Velika Britanija na 31. mestu, Francija na 38. mestu, Španija na 39. mestu, Švedska na 57. mestu, Švica na 69. mestu, Nizozemska na 75. in Irska na 76. mestu na svetu. Za primerjavo: Slovenija je na 16. mestu.
Bolgarija je evropska država, v kateri je zaradi covid-19 umrlo največ ljudi na milijon prebivalcev. Kljub temu so v državi proticepilci zelo številni in močni. Proti cepljenju, ki olajša potek bolezni v primeru okužbe, je tako okoli polovica prebivalcev, zaradi česar ne preseneča podatek, da ima Bolgarija najnižjo stopnjo precepljenosti v EU. Na fotografiji vidimo proticepilske protestnike. Protestnica nosi transparent, na katerem je v cirilici napisano Az ne sum eksperiment, kar lahko v slovenščino prevedemo kot: Jaz nisem poskusni zajček.
Razlogi za perujski polom
Prvouvrščeni Peru je na vrhu lestvice nepretrgoma že od junija lani. Razlogov za katastrofalne posledice pandemije v tej držav je več. Ko se je lani ta latinskoameriška država zavihtela na prvo mesto lestvice, ki jo objavlja worldometers.info, je britanski BBC poročal, da je imel Peru na začetku pandemije zelo stroge zajezitvene ukrepe z zapiranjem javnega življenja, ki so trajali do junija 2020.
A to jim ni pomagalo, saj so se okužbe kljub temu širile. Eni od glavnih razlogov so gospodarski oziroma socialni. Kar 70 odstotkov Perujcev se namreč preživlja s sivo ekonomijo in živi skorajda dobesedno iz rok v usta (po uradnih podatkih približno četrtina prebivalcev Peruja živi pod pragom revščine).
Ljudi je bilo bolj strah lakote kot virusa
Perujska vlada je sicer poskušala ljudem, ki so zaradi zapiranja gospodarstva ostali brez sredstev za preživljanje, pomagati z izplačili denarne pomoči. Toda ker 38 odstotkov Perujcev nima svojega bančnega računa, je bilo hitro nakazovanje denarja pomoči potrebnim skorajda nemogoče. Ljudje so tako morali delati, če so hoteli preživeti. Siva ekonomija je nemoteno delovala.
Švedska se je na začetku pandemije odločilo za politiko zelo blagih zajezitvenih ukrepov, zaradi česar so bili drugod po Evropi osupli ali celo ogorčeni. Spomladi 2020 je tako Švedska po smrtih na milijon prebivalcev zaradi covid-19 prišla v sam svetovni vrh. Toda zdaj je po številu mrtvih na milijon prebivalcev šele na 57. mestu. To je boljše od številnih držav, ki so imele precej strožje zajezitvene ukrepe, na primer Španije, Francije ali Italije, ne nazadnje tudi Slovenije. Po podatkih na spletni strani statista.com je Švedska po številu cepljenih na sto tisoč prebivalcev na 18. mestu v Evropi. Na fotografiji je glavni švedski državni epidemiolog Anders Tegnell, ki je v času pandemije za nekatere postal junak, za druge pa antijunak.
Na delo so morali Perujci odhajati v prenatrpanih avtobusih. Kot je povedal perujski ekonomist Hugo Ñopo za BBC, več kot 40 odstotkov perujskih gospodinjstev leta 2020 ni imelo hladilnika, zaradi česar si številni Perujci niso mogli narediti zalog hrane, ampak so morali vsak dan na tržnice. Prav te tržnice so bile eden od glavnih virov okužb.
Katastrofalno pomanjkanje kisika
Poleg tega veliko Perujcev živi v gosto naseljenih mestih in stanovanjih, v katerih se mora dobesedno stiskati veliko ljudi. To je bilo spet ugodno za širjenje nevarnega virusa.
Peru je pestilo tudi dejstvo, da je perujski zdravstveni sistem finančno podhranjen. Primanjkovalo je testov za odkrivanje okužb, postelj na intenzivnih oddelkih je bilo izjemno malo. Primanjkovalo je tudi kisika. Kot je lani novembra za ameriški NPR povedala Mariana Leguia, perujska strokovnjakinja za nalezljive bolezni, je bilo prav pomanjkanje kisika glavni razlog za smrti.
Perujski zdravnik Juan Carlos Celis Salinas je za NPR dejal: "Ko je bolnik brez kisika, ne kriči. Umirajo tako, kot ugašajo sveče." Tako je umrlo veliko Perujcev, ki bi jim z dovajanjem kisika lahko rešili življenje.
30