Dinastija, ki vlada že 2.600 let, bo zamenjala voditelja

Japonska cesarska hiša velja za najstarejšo nasledstveno monarhijo, hkrati pa tudi eno najbolj skrivnostnih. Sodeč po legendi njena nepretrgana nasledstvena linija sega 2.600 let v preteklost. Življenje prvih 25 cesarjev – prvi je bil Jimmu - je zavito v skrivnost, neizpodbitni zgodovinski dokazi o nepretrgani nasledstveni liniji pa segajo v leto 500 pred našim štetjem. Akihito je 125. cesar v vrsti, če bo res abdiciral ali pa umrl, ga bo nasledil sin Naruhito.

Prestolonaslednik Naruhito in njegova žena Masako. Foto: Reuters

Po smrti japonskih cesarjev se je v novejših časih uveljavilo, da se njihovo ime spremeni tako, da odraža obdobje, v katerem je vladal. Akihita bodo preimenovali v Heisei, kar pomeni "mir povsod", njegov oče Hirohito, v čigar imenu je Japonska vstopila v 2. svetovno vojno na strani sil osi, pa je po smrti leta 1989 znan kot Showa oziroma "sijoča Japonska".

Krizantemski prestol za nebeškega suverena

Japonska je še edina, ki voditelja države naziva cesar. Cesarja v japonščini imenujejo tenno oziroma "nebeški suveren", kar izhaja iz ideje, da je cesarska družina potomka bogov. Cesar je vodja države in najvišja oblast v šintoizmu, poleg budizma glavni japonski religiji. Čeprav je monarhija skozi zgodovino ohranjala svojo božansko pravico do vladanja, pa so šele v zadnjih stoletjih začeli vladarje oboževati kot polbogove.

Po koncu 2. svetovne vojne je moral cesar Hirohito v skladu s pogoji japonske kapitulacije priznati, da cesar ni božji potomec. V skladu z ustavo iz leta 1947 pa je cesar postal "simbol države in enotnosti ljudi", figura brez politične moči. Monarhijo pogosto metaforično imenujejo krizantemski prestol. Ta tudi dejansko obstaja, na prestolu, okrašenem s krizantemami, pa cesar sedi med svojim ustoličenjem.

Princ Akishino in njegov sin Hisahito sta drugi in tretji v vrsti za prestol. Foto: Reuters

Na japonski prestol so lahko sedle tudi ženske, a v vsej dolgi zgodovini je bilo le osem japonskih cesarjev žensk. Zadnja je bila cesarica Gosakuramacho, ki je vladala med letoma 1762 in 1770. Do 20. stoletja so imeli cesarji po navadi glavno ženo in med 12 do 50 konkubin, vse iz plemenitih družin, ki so pomagale ohranjati nasledstveno linijo. Številni aristokrati so želeli imeti čim več hčerk v želji, da bi vsaj ena izmed njih cesarju rodila sina in tako povečala politično moč svoje družine. Približno polovico japonskih cesarjev naj bi rodile konkubine. Sistem konkubin je leta 1924 ukinil Hirohito. Tedaj je bilo "zaposlenih" še 39 konkubin, ki so jim dali pokojnino in jih odpustili.

Ženo spoznal na teniškem igrišču

Akihito je bil prvi cesar, ki se je smel poročiti z navadno državljanko. Svojo bodočo ženo Michiko Shoda je spoznal na teniškem igrišču. Z navadno državljanko se je poročil tudi njun najstarejši sin Naruhito. Njegova žena Masako Owada je nekdanja diplomatka, ki so ji leta 2006 diagnosticirali psihično bolezen. Sprožil naj bi jo pritisk, da mora roditi moškega dediča.

Po ustavi iz leta 1947 lahko prestol nasledi samo moški potomec. Prestolonasledniku Naruhitu se je leta 2001 rodila hči Aiko. Moških potomcev nima, zato so leta 2005 resno razmišljali, da bi spremenili ustavo. Ko je princ Akishino, mlajši brat Naruhita, leto pozneje dobil sina Hisahita, so ta načrt opustili.

Japonska cesarska družina od leta 1868 živi v cesarski palači, ki je obdana s parkom sredi Tokia in velja za eno najbolj dragih nepremičnin na svetu. Na vrhu japonskega nepremičninskega balona v 80. letih prejšnjega stoletja je bila po ocenah nekaterih vredna več kot vse nepremičnine v Kaliforniji, najbogatejši ameriški zvezni državi. Palačo, ki se razteza na 3,41 kvadratnega kilometra (za primerjavo: Vatikan je velik 0,44 kvadratnega kilometra), poleg rezidenčnega dela za družino sestavlja Agencija cesarskega gospodinjstva in muzej.