Debalcevo črna pika prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine, v veljavo stopile nove sankcije EU

Premirje sicer pretežno drži, a najbolj izrazita izjema je mesto Debalcevo, ki ga separatisti še naprej obstreljujejo. V veljavo so medtem stopile nove sankcije EU zaradi ukrajinske krize.

Obe strani za kršitve krivita druga drugo Obe strani ukrajinskega konflikta za kršitve krivita druga drugo. Ukrajinska vojska je v zadnjih 24 urah naštela več kot 100 kršitev s strani separatistov, medtem ko ti krivdo za kršitve valijo na stran vojske.

Ukrajinske oborožene sile v polnosti spoštujejo pogoje prekinitve ognja, so pa bile v zadnjih 24 urah že 112-krat tarče obstreljevanja s strani separatistov, je zatrdil ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. "Na žalost razmere ostajajo zelo napete," je dodal.

Ukrajinski svet za nacionalno varnost je medtem sporočil, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj pet njihovih vojakov. Večina naj bi bila iz regije vzhodno od Mariupola, kjer so ukrajinske sile minuli teden v ofenzivi zavzele več mest in vasi. Na proruske separatiste so medtem po navedbah enega od njihovih voditeljev Eduarda Basurina ukrajinski vojaki streljali najmanj 27-krat.

Premirje naj bi povečini še vedno držalo, a ne za Debalcevo Kljub temu naj bi premirje povečini še vedno držalo, kar pa ne drži za Debalcevo, kjer je ukrajinska vojska zabeležila veliko večino kršitev. Mesto velja za točko, na kateri bi utegnil propasti najnovejši dogovor o prekinitvi ognja iz Minska.

Že v nedeljo so separatisti nadaljevali z obstreljevanjem mesta, ki ga imajo pod nadzorom vladne sile, a je obkoljeno s separatisti. Gre za strateško pomembno železniško središče, ki leži na progi, ki povezuje glavni mesti v rokah upornikov - Doneck in Lugansk.

Kljub nenehnemu obstreljevanju separatisti vztrajajo, da s tem ne kršijo prekinitve ognja, saj da ta tam sploh ne velja.

S tem se v Kijevu ne strinjajo in, kot so v nedeljo sporočili iz urada predsednika Petra Porošenka, trdijo, da prekinitev ognja velja na celotni frontni liniji, vključno z območjem Debalceva.

V mesto v nedeljo ni uspelo vstopiti opazovalcem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki nadzirajo izvajanje premirja. To so jim preprečili separatisti.

Obeti za umik težkega orožja trenutno slabi Mirovni dogovor, ki so ga prejšnji teden sklenili v Minsku, predvideva, da strani v 48 urah po uveljavitvi prekinitve ognja začneta z umikom težkega orožja s fronte. A obeti za to so trenutno slabi, saj strani konflikta zavlačujeta s pripravami.

Kljub številnim kršitvam prekinitve ognja je Rusija potek dogodkov na tem kriznem žarišču ocenila pozitivno. V primerjavi s stanjem pred nekaj dnevi je prišlo do dejanskih sprememb, je dejal svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Jurij Ušakov.

Angela Merkel: Gre za zelo težko pot Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer danes priznala, da je stanje na vzhodu Ukrajine "krhko". "Vedno sem poudarjala, da ni zagotovila, da bomo z našimi napori uspeli. Gre za zelo težko pot," je dejala.

Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Ukrajini. "Ni ključen dogovor, ključno je, kaj se bo dogajalo na terenu," je dejal. Erjavec pričakuje, da bo prišlo do implementacije dogovora iz Minska in da se bodo stvari na terenu umirile, saj si ne predstavlja, da bi lahko krizo v Ukrajini rešili drugače kot z diplomatskimi sredstvi.

Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini Maja Kocijančič je medtem v Bruslju ocenila, da čeprav premirje "načeloma" velja, je pomembno, da prekinitev ognja popolnoma stopi v veljavo, zato se mora po njenih besedah "streljanje končati".

Ravno EU je kljub prekinitvi ognja uveljavila nove sankcije zaradi ukrajinske krize. Nove sankcije se nanašajo na 19 posameznikov in devet pravnih oseb. Med njimi sta tudi namestnika ruskega obrambnega ministra.

"Ta politika ogroža ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine" Anatolij Antonov in Arkadij Bahin sta se se na seznamu znašla, ker v funkciji namestnikov ruskega obrambnega ministra sodelujeta pri oblikovanju in izvajanju politike ruske vlade. "Ta politika ogroža ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine," piše v uradnem listu EU.

Sankcije vključujejo prepoved potovanja v države članice unije in zamrznitev morebitnega premoženja v teh državah.

Tarča najnovejših sankcij še trije ruski državljani Poleg njiju so tarča najnovejših sankcij še trije ruski državljani. Med Ukrajinci so na seznamu poveljniki oboroženih separatističnih skupin in politični voditelji ter drugi javni uslužbenci v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk.

Nove sankcije so uperjene še proti osmim oboroženim separatističnim skupinam in ruskemu ljudskemu gibanju Novorosija.

Na seznamu tarč sankcij po novem 151 posameznikov in 37 pravnih oseb Zunanji ministri EU so se o sankcijah dogovorili minuli mesec, po smrtonosnih napadih na mesto Mariupol, v katerih je bilo ubitih več kot 30 civilistov. Njihovo uveljavitev so nato v podporo diplomatskim prizadevanjem za mirovni dogovor v Minsku zadržali, a so se voditelji EU na vrhu minuli četrtek odločili, da bodo kljub doseženemu dogovoru vendarle začele veljati.

Z razširitvijo seznama tarč sankcij je na njem po novem 151 posameznikov in 37 pravnih oseb.

Uradna Moskva je nove sankcije obsodila in jih označila za nekonsistentne in nelogične. Na ruskem zunanjem ministrstvu ob tem napovedujejo, da bo odločitvi sledil ustrezen odgovor.