Danska na Kosovu najela 300 zaporniških celic

Leta 2015 je število zapornikov na Danskem poskočilo za skoraj 20 odstotkov, število zaporniških paznikov pa se je zmanjšalo za enak delež, kar je povzročilo težave s prenatrpanostjo, pišejo na Euronews.

Danski minister za pravosodje Nick Haekkerup je ob podpisu pisma o nameri s svojo kosovsko-albansko kolegico Albuleno Haxhiu dejal, da bo dogovor rešil skrb vzbujajoče vprašanje njegove države glede prenaseljenosti zaporov.

"To je prelomen sporazum, ki bo zagotovil prostor v naših zaporih in olajšal pritisk na naše zaporniške uradnike," je nadaljeval Haekkerup.

Albuleno Haxhiu je dodala, da ima balkanska država med 700 in 800 neizkoriščenih zaporniških prostorov in poudarila, da bodo pri ravnanju z zaporniki v najetih celicah "uporabljali danske zakone".

Objekt bo vodil danski redar, veljala bodo danska pravila

Danski zaporniki bodo tako od leta 2023 dalje poslani v zapor v Gnjilanu, v mesto, ki se nahaja približno 50 kilometrov od glavnega mesta Prištine.

Več nevladnih organizacij, ki spremljajo zaporni sistem na Kosovu, je izrazilo zaskrbljenost, da bi premestitev približno 200 zapornikov v zapor v Gnjilanu, z namenom, da bi zagotovili prostor za danske zapornike, posledično prenaselila druge zapore.

Kosovski zaporniški sistem ima kapaciteto do 2.500 celic, od tega je prostih približno od 700 do 800.

Novi objekt s 300 celicami bo predvidoma vodil danski redar, pomagalo pa mu bo tudi albansko in drugo lokalno osebje. 

Pred leti so svoje zapornike deportirali tudi Norvežani in Belgijci

Pred tem sta zaporniške celice najeli tudi Norveška in Belgija, in sicer na Nizozemskem.

Podpis pisma o nameri med ministroma bo prvi korak pred podpisom sporazuma v začetku prihodnjega leta, ki ga bodo kasneje potrdili v parlamentih obeh držav. 

Novice Danska bo zapornike pošiljala na Kosovo