Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
8. 5. 2022,
4.00

Osveženo pred

2 leti, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

81

Natisni članek

Natisni članek

vojna Ukrajina Rusija Vladimir Putin

Nedelja, 8. 5. 2022, 4.00

2 leti, 7 mesecev

Cia: Putin bo napadel še močneje, nečesa pa ne bo naredil #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

81

Vladimir Putin | Vladimir Putin naj bi verjel, da v Ukrajini ne sme in ne more izgubiti.  | Foto Guliver Image

Vladimir Putin naj bi verjel, da v Ukrajini ne sme in ne more izgubiti.

Foto: Guliver Image

74. dan vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin verjame, da si ne more privoščiti izgubljene vojne v Ukrajini, zato jo bo napadel še bolj zavzeto, je v soboto napovedal direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Bill Burns, ki hkrati ne verjame, da bi šel Putin tako daleč, da bi za dosego svojih ciljev uporabil taktično jedrsko orožje. Strokovnjaki za trg energetike medtem napovedujejo, da bo Rusija, če Evropska unija res uvede embargo na uvoz ruskih energentov, izgubila status naftne velesile. Svetovni program za hrano (WFP) svari, da se morajo pristanišča v ukrajinski črnomorski regiji Odesa takoj odpreti, sicer Ukrajini grozi zlom kmetijstva, revnejšim delom sveta pa lakota. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob obletnici konca druge svetovne vojne  potegnil vzporednice s trenutno vojno. "V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma. Zlo se je vrnilo," je dejal.

Dnevni pregled dogodkov

12.02 
Zelenski ob obletnici konca druge svetovne vojne potegnil vzporednice s trenutno vojno
10.53 Plenković prispel v Kijev
6.44 Rusi bombardirali šolo, umrlo naj bi 60 ljudi
3.49 WFC: Pristanišča v Odesi se morajo takoj odpreti ali pa bo svet lačen
2.31 "Če EU uvede embargo na ruske energente, je to konec Rusije kot naftne velesile"
00.40 Cia: Putin verjame, da v Ukrajini ne sme izgubiti

12.02 Zelenski ob obletnici konca druge svetovne vojne potegnil vzporednice s trenutno vojno

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes objavil čustven video nagovor iz močno poškodovanega kijevskega predmestja Borodjanka in ob tem povlekel vzporednice med nemško zasedbo med drugo svetovno vojno in trenutno rusko invazijo. "V Ukrajini je bila organizirana krvava obnova nacizma," je dejal.

"Fanatična ponovitev tega režima, njegovih idej, dejanj, besed in simbolov. Noro podrobna izvedba njegovih grozodejstev in alibijev, ki naj bi temu zlu dali sveti namen," je na črno-belem posnetku po navedbah nemške tiskovne agencije dpa še dejal Zelenski.

Rusko vodstvo je obtožil, da je z napadom na Ukrajino 24. februarja iz protivojnih sloganov umaknilo besedi "nikoli več" in ju nadomestilo z "lahko ponovimo".

Ob obletnici konca druge svetovne vojne je Zelenski še spomnil na prispevek Ukrajincev k zmagi koalicije nad nemškim nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. Država je trpela zaradi bombardiranj, streljanj in zasedbe, izgubila ljudi v koncentracijskih taboriščih in plinskih celicah, a je na koncu zmagala, je dejal.

V predhodnem prispevku je opozoril na rusko uničevanje kulturne dediščine v Ukrajini. Od konca februarja so ruske sile napadle 200 krajev kulturne dediščine, je povedal v videu v soboto zvečer. "Na žalost se zlo vrača, ko ljudje ne spoštujejo pravic drugih ljudi, ne spoštujejo zakonov in uničujejo kulturo ... Rusko početje kaže, da zla ni mogoče enkrat za vekomaj premagati," je dejal.

10.53 Plenković prispel v Kijev

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je danes pripotoval v Kijev, kjer se je med drugim sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V Kijev je danes pripotovala tudi predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas in se srečala z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom.

S Šmihalom se bo pogovarjal tudi Plenković. Na obisku ga spremlja minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman, so po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili iz hrvaške vlade.

"Hrvaška ve, kako je biti pod vojno agresijo in še naprej nudi politično, diplomatsko, finančno, humanitarno, tehnično in drugo možno pomoč Ukrajini, tudi pomoč ukrajinskim beguncem," so zapisali v vladnem sporočilu.

6.44 Rusi bombardirali šolo, umrlo naj bi 60 ljudi

Ukrajinske oblasti po ruskem zračnem napadu na šolo na območju Luganska poročajo o domnevno do 60 mrtvih. Napad na šolo, kamor se je zateklo okoli 90 ljudi, se je zgodil v soboto popoldne. Ruske sile so medtem okrepile napade tudi drugod na območju Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Za zdaj so izpod ruševin v kraju Bilogorivka potegnili dve trupli, je na Telegramu danes sporočil guverner regije Sergij Hajdaj. "Verjetno je mrtvih vseh 60 ljudi, ki so še pod ruševinami stavbe," je dodal.

Po zračnem napadu na šolo je izbruhnil požar, stavba pa se je porušila. Reševalcem je do zdaj uspelo rešiti 30 ljudi, med katerimi jih je bilo sedem poškodovanih.

Bilogorivka je od hudo uničenega Lisičanska oddaljena okoli deset kilometrov. Z območja Luganska so v soboto poročali še o najmanj šestih mrtvih, med njimi dveh otrocih.

Ruska vojska stopnjuje napade tudi drugod na območju Donbasa, tako ji je uspelo prevzeti nadzor nad več območji, je danes sporočil ukrajinski generalštab. "V smeri Limana je sovražnik z napadi osvojil severni del Šandrigolova," so sporočili.

Rusi so napade okrepili tudi v smeri Severodonecka, Popasne in Avdijivke. Obenem nadaljujejo obleganje jeklarne Azovstal v Mariupolu, od koder so v soboto evakuirali vse ženske, otroke in starejše.

Ukrajinska stran si medtem prizadeva doseči osvoboditev Hersona na jugu države. "Ne bo Ljudske republike Herson," je zagotovil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Ponoči so opozorilne sirene sicer med drugim zbudile prebivalce Kijeva, Lvova, Harkova, Donecka, Odese. Ukrajinske oblasti svarijo pred okrepitvijo napadov v povezavi s prihajajočim ruskim zaznamovanjem dneva zmage v ponedeljek, ko se spominjajo zmage sovjetske vojske v drugi svetovni vojni.

03.49 WFC: Pristanišča v Odesi se morajo takoj odpreti ali pa bo svet lačen

V Ukrajini je po poročanju tamkajšnjih oblasti trenutno za izvoz pripravljenih kar 25 milijonov ton žita, ki pa ne more na pot, saj so ključne trgovske poti bodisi zaprte zaradi ruske blokade pristanišč bodisi zaradi uničene transportne infrastrukture.  | Foto: AP / Guliverimage V Ukrajini je po poročanju tamkajšnjih oblasti trenutno za izvoz pripravljenih kar 25 milijonov ton žita, ki pa ne more na pot, saj so ključne trgovske poti bodisi zaprte zaradi ruske blokade pristanišč bodisi zaradi uničene transportne infrastrukture.  Foto: AP / Guliverimage

David Beasley, prvi mož Svetovnega programa za hrano (WFP), je opozoril, da se morajo takoj odpreti pristanišča v ukrajinski črnomorski regiji Odesa. Če se to ne zgodi, je posvaril Beasley, Ukrajini grozi zlom kmetijstva, predvsem revnejšim delom sveta, ki se zanašajo na izvoz prehranskih surovin iz Ukrajine, pa huda lakota.

Ukrajina sicer običajno izvozi od štiri do pet milijonov ton žita mesečno, od začetka vojne pa ta številka zelo pada, je konec marca opozoril ukrajinski kmetijski minister Mikola Solski. Izvoz je tako rekoč zdesetkan in dosega le še nekaj sto tisoč ton mesečno, je dejal. 

02.31 "Če EU uvede embargo na ruske energente, je to konec Rusije kot naftne velesile"

Embargo Evropske unije na uvoz ruskih energentov, predvsem embargo na uvoz nafte, bi ohromil rusko energetsko industrijo, se po poročanju medija Business Insider strinjajo trije gospodarski analitiki.

"Splošni evropski embargo ruski status energetske sile zagotovo postavlja pod vprašaj, saj bi močno oklestil njene prihodke ter s tem zmanjšal moč in vpliv Rusije v mednarodni skupnosti. Tudi če embargo na ravni EU ne bi uspel, bi ga lahko sprejele posamezne evropske države, kar bi prav tako zelo pritisnilo na Moskvo," je dejal Aleksandar Tomič z univerze v Bostonu. Dodal je, da bi morala Rusija za normalizacijo gospodarskega sodelovanja najverjetneje zamenjati režim. 

Rusijo bi bolj kot embargo na zemeljski plin bolela prepoved uvoza ruske nafte, so prepričani analitiki.  | Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Rusijo bi bolj kot embargo na zemeljski plin bolela prepoved uvoza ruske nafte, so prepričani analitiki. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Matt Smith, strokovnjak za trgovanje z nafto pri podjetju Kpler, meni, da bi embargo na uvoz ruskih energentov njihovo industrijo nafte lahko močno ranil že v prihodnjem letu ali dveh. To je v nasprotju s prvotnimi ocenami analitikov, da bi se to lahko zgodilo šele do leta 2030. 

"Evropski embargo na rusko energijo bi zagotovo ohromil njihovo naftno in plinsko industrijo, saj bi imeli velike težave z iskanjem nadomestnih kupcev zanjo, to pa bi vodilo do ugašanja proizvodnje in posledično do izgube prihodkov od fosilnih goriv, na katere se država močno zanaša," je dejal Smith. 

"To je poteza, ki se je še pred kratkim nazaj zdela nepredstavljiva. Evropske države so pripravljene razsuti lastna gospodarstva, da bi sankcionirale samodržca? Svet je resnično odločen, da zaustavi rusko nasilje nad Ukrajino," pa je dejal Ari Redbord iz podjetja TRM. 

00.40 Cia: Putin verjame, da v Ukrajini ne sme izgubiti

Vladimir Putin je trenutno v stanju duha, ko verjame, da vojne v Ukrajini pod nobenim pogojem ne sme izgubiti, zato bo naredil vse, da se to ne bo zgodilo. To najverjetneje pomeni, da bo še močneje napadel cilje v Ukrajini, je v soboto za medije dejal Bill Burns, direktor ameriške obveščevalne agencije Cia.

Po njegovih besedah je Putin kljub velikim izgubam in taktičnim porazom, ki jih je ruska vojska doživela na bojišču, še vedno prepričan o pravilnosti odločitve za invazijo, zato bo verjetno še okrepil napade. 

Burns sicer meni, da Vladimir Putin v Ukrajini kljub številnim grožnjam in omenjanju jedrskega arzenala ne bo uporabil taktičnega jedrskega orožja. To je v skladu z nedavnim oznanilom Kremlja, da vojne v Ukrajini ne nameravajo začiniti z gobastimi oblaki

Ne spreglejte