Petek, 6. 5. 2022, 6.30
1 leto, 11 mesecev
Ruska vojna ladja v plamenih #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
68
Ukrajinska vojska po mnenju upokojenega generalmajorja Mika Repassa potrebuje predvsem dodatne usposobljene vojake, da Rusijo prežene iz Ukrajine.
72. dan vojne v Ukrajini. Ruska vojna ladja Admiral Makarov naj bi bila v plamenih, potem ko so jo ukrajinske sile zadele s protiladijsko raketo neptun, poroča lokalni medij iz črnomorskega pristanišča Odesa. Iz obkoljene jeklarne Azovstal v uničenem mestu Mariupol na jugu Ukrajine so danes uspešno evakuirali še 50 civilistov, so danes potrdili v Kijevu. Rusko zunanje ministrstvo je izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in se pri tem sklicevalo na njihovo jedrsko doktrino, ki predvideva uporabo tovrstnega orožja le, če je ogrožen obstoj države. Hkrati so oblasti potrdile napad na mesto Kramatorsk in sporočile, da vojaška ladja Moskva ni bila vključena v operacijo proti Ukrajini. Na poti v jeklarno Azovstal v Mariupolu je po navedbah poveljnika humanitarne službe Združenih narodov nov konvoj pomoči. V jeklarni naj bi bilo okoli 200 civilistov, med njimi najmanj 20 otrok.
20.56 Jeklarno Azovstal uspelo zapustiti še 50 civilistom
19.46 Zelenski: Mariupol je povsem uničen
18.46 Ukrajinski mediji: Ruska vojna ladja v plamenih
17.12 Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov
15.25 Baltski zunanji ministri na obisku v Kijevu
14.45 Rusija izključila možnost jedrskega napada na Ukrajino
11.45 Orban: Sankcije EU proti Rusiji so za Madžarsko "atomska bomba"
10.50 Na seznamu sankcij EU tudi domnevna Putinova ljubica
10.15 Nemčija namerava Ukrajini dobaviti sedem samovoznih havbic
9.45 Kijev potrdil evakuacijo skoraj 500 civilistov iz Mariupola
8.30 Ameriški general o treh scenarijih vojne v Ukrajini
7.50 Biden in Scholz proti priznanju ruskih osvojitev v Ukrajini
6.30 Pentagon: Slab napredek ruske vojske
3.00 Informacije ameriških obveščevalcev ključne za potop križarke Moskva
1.00 Pri Združenih narodih našli dokaze o 188 ugrabitvah
00.00 "Zelenski je Winston Churchill našega časa"
20.56 Jeklarno Azovstal uspelo zapustiti še 50 civilistom
"Danes nam je uspelo iz Azovstala evakuirati 50 žensk, otrok in starejših ljudi," je na Telegramu zapisala namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk.
Ruska tiskovna agencija Tass je pred tem poročala, da je danes območje zapustil že tretji avtobus s civilisti iz Azovstala, na katerem naj bi bilo 23 ljudi. Skupno naj bi jih danes iz jeklarne, ki jo oblegajo ruske sile, odšlo že 48.
Rusija je nedavno do vključno sobote napovedala večurno prekinitev ognja na dan, ta bi omogočila umik civilistov, ki so obtičali na območju jeklarne. Danes naj bi s tem namenom na območje prispeli avtobusi Združenih narodov in Mednarodnega odbora Rdečega križa, pod okriljem katerih poteka reševalna akcija.
Ukrajinski borci, ki še vztrajajo v ogromnem tovarniškem kompleksu, so sicer danes ruski strani očitali kršitve prekinitve ognja, tarča obstreljevanja naj bi bilo celo vozilo, namenjeno evakuaciji.
Obtožbe na račun ruske vojske je ponovila tudi Irina Vereščuk, ki je zapisala, da so "stalno kršile" prekinitev ognja v času evakuacij. "Evakuacije so se torej močno upočasnile," je sporočila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Tako iz Mariupola kot iz Azovstala so sicer po navedbah ukrajinskih oblasti in generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa od začetka reševalne operacije pod vodstvom Združenih narodov evakuirali skoraj 500 civilistov.
19.46 Zelenski: Mariupol je povsem uničen
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da je ukrajinsko mesto Mariupol na obali Črnega morja povsem uničeno. V nagovoru prek videopovezave londonskemu think-tanku Chatham House je Zelenski dejal, da so ostanki jeklarne Azovstal edino, kar je ostalo v Mariupolu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Območje jeklarne Azovstal je edini prostor znotraj Mariupola, ki je še pod nadzorom ukrajinskih sil. Kljub občasnim evakuacijam civilistov z območja jeklarne ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je skupaj s pripadniki oboroženih sil v tunelih in zakloniščih pod jeklarno še vedno ujetih okoli 200 ljudi.
"Morate razumeti, da Mariupol nikoli ne bo padel. Nič ni ostalo tam, da bi razpadlo. Popolnoma je že uničeno ... Tam ni strukture. To vse je popolnoma uničeno," je dejal Zelenski.
Ukrajinska vojska je danes obtožila ruske sile, da so streljale v času evakuacij in premirja, ki ga je Rusija razglasila sama.
"Če ubijajo ljudi, ki bi lahko bili izmenjani kot ujetniki vojne ali izpuščeni kot civilisti ... Če uničijo njih, potem mislim, da ne moremo imeti kakršnihkoli diplomatskih pogovorov z njimi po tem," je še dodal ukrajinski predsednik.
Zelenski je v nagovoru znova namignil tudi na poročila o tem, da naj bi Rusija želela v Mariupolu ob dnevu zmage 9. maja organizirati vojaško parado. Te navedbe so v Moskvi označili za neresnične.
Od začetka reševalne operacije pod vodstvom Združenih narodov je bilo iz porušenega Mariupola in oblegane jeklarne Azovstal evakuiranih skoraj 500 civilistov, je danes sporočil vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak.
18.46 Ukrajinski mediji: Ruska vojna ladja v plamenih
#Ukraine's General Staff reported that #Russia has lost another ship. The MP from Odesa and local media outlets claim it is the Russian Navy patrol ship Admiral Makarov, an Admiral Grigorovich-class frigate.
— Alexander Khrebet/Олександр Хребет (@AlexKhrebet) May 6, 2022
Needs to be confirmed. pic.twitter.com/kj8HLJHPhj
Ruska vojna ladja Admiral Makarov naj bi bila v plamenih, potem ko so jo ukrajinske sile zadele s protiladijsko raketo neptun, poroča lokalni medij iz črnomorskega pristanišča Odesa. Neimenovani viri so za dumskaja.net potrdili, da je bila ladja v napadu v bližini Kačjega otoka hudo poškodovana, poroča britanska mreža BBC.
Na spletni strani omenjenega medija so novici priložili tudi satelitski posnetek goreče ladje, a avtentičnost tega še ni potrjena.
There are indications Ukrainian defenders hit the Russian fascist warship "Admiral Makarov" with a Neptune missile. A ship is on fire near Snake Island in the Black Sea. Rescue aircraft and boats are on the way from occupied Crimea. The U.S. is observing with a Global Hawk UAV. pic.twitter.com/C2YO5l8QXR
— Michael MacKay (@mhmck) May 6, 2022
Iz Moskve so sporočili, da nimajo informacij o napadu na omenjeno ladjo. Ukrajinska vojska prav tako še ni podala komentarja, je pa zato posredno namignila na uspešnost napada, s tem ko je v posodobljeni statistiki izgub ruske vojske v Ukrajini število uničenih ladij dvignilo z 10 na 11.
Admiral Makarov je del ruske črnomorske flote in je v uporabi šele od leta 2017.
Če se nepotrjene navedbe o požaru na ladji Admiral Makarov izkažejo za resnične, bo to še en hud udarec za črnomorsko floto, ki je 13. aprila izgubila glavno ladjo Moskva.
17.12 Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila 60 primerov vojnih zločinov v okolici Kijeva, od koder so se ruske sile umaknile pred enim mesecem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard je ugotovitve iz poročila danes javnosti predstavila v ukrajinski prestolnici.
Pri organizaciji verjamejo, da so ruske letalske sile v Borodjanki namerno merile na civiliste in jih pri tem ubile več kot 40, v poročilu pa navajajo tudi 22 žrtev nezakonitih pobojev v Buči in okolici.
Rusija je Ukrajino napadla 24. februarja, pred enim mesecem pa so se njene sile umaknile z območij okoli Kijeva.
Po navedbah ukrajinskih oblasti so Rusi severno od prestolnice za seboj pustili razdejanje in 1.200 mrtvih. Okoli tretjino smrtnih žrtev so našteli v Buči.
Agnes Callamard je že marca Rusiji očitala "predrznost spričo ohromljenega mednarodnega sistema" in obsodila "sramotno neukrepanje" ustanov, vključno z Varnostnim svetom Združenih narodov.
15.25 Baltski zunanji ministri na obisku v Kijevu
Zunanji ministri baltskih držav Estonije, Latvije in Litve so danes obiskali Kijev in izrazili solidarnost z Ukrajino, je na Twitterju objavil latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics. Na nenapovedanem obisku v Ukrajini se bodo sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Po besedah Rinkevicsa naj bi s tem pravzaprav zaključili obisk v Kijevu, ki ga je prekinila ruska invazija 24. februarja. Na predvečer ruskega napada so namreč trije ministri prispeli na skupni obisk v Ukrajino in jo tudi predčasno zapustili.
"Tokrat se pogovarjamo tudi o rekonstrukciji in statusu Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU. Cvetoči Kijev je opomnik, da je država pripravljena na svetlo prihodnost," je na Twitterju zapisal litvanski zunanji minister Gabrielius Landsbergis.
V okviru obiska v Kijevu se bo trojica, v kateri je še estonska zunanja ministrica Eva-Maria Liimets, sestala tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrijem Kulebo, še navaja dpa.
14.45 Rusija izključila možnost jedrskega napada na Ukrajino
V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru "posebne vojaške operacije" v Ukrajini, je danes dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev. Ruska jedrska doktrina namreč predvideva uporabo jedrskega orožja le, če je ogrožen obstoj njene države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z "izmišljeno" jedrsko grožnjo s strani Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava, in hkrati poskrbel, da so bile ruske jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti.
Ruska vojska je medtem potrdila, da je v zračnem napadu uničila veliko skladišče streliva v mestu Kramatorsk v regiji Doneck. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je med zadetimi cilji omenil še artilerijske položaje in sisteme zračne obrambe. Ločeno pa je poročal tudi o sestrelitvi dveh ukrajinskih bojnih letal tipa Su-25 in MiG-29.
Prav tako so oblasti sporočile, da vojaška ladja ruske črnomorske flote Moskva, ki je potonila ob ukrajinski obali, ni bila vključena v "vojaško operacijo" proti Ukrajini. To je razvidno iz odgovora vojaškega tožilstva žalujoči družini mornarja.
"Raziskava je pokazala, da ladja, na kateri je služil mornar Dmitrij Škrebez, ni vplula v ukrajinske ozemeljske vode in ni bila na seznamu formacij in enot, vpoklicanih za sodelovanje v posebni vojaški operaciji," je zapisano v uradnem pismu, ki ga je mornarjev oče danes objavil na družbenem omrežju Vkontakte in ga označil kot lažno.
Mornar je bil od nesreče na križarki sredi aprila na seznamu pogrešanih oseb. Moskva pa je doslej poročala o enem mrtvem in 27 pogrešanih članih posadke.
Od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja se Moskva namreč bori tudi s pomorskimi silami, ki izstreljujejo rakete na cilje v bližini obale in so med drugim sodelovale pri zavzetju ukrajinskega Kačjega otoka.
11.45 Orban: Embargo na uvoz nafte je za nas "atomska bomba"
Madžarska ne namerava podpreti novega svežnja sankcij Evropske unije, ki vključuje embargo na uvoz nafte, je danes dejal predsednik vlade Viktor Orban. Dodal je, da bi sedanji predlog Evropske komisije pomenil "atomsko bombo" za madžarsko gospodarstvo, ki je odvisno od ruske nafte, poročajo tuje agencije.
Za državni radio je Orban opozoril, da bo Madžarska potrebovala pet let in ogromno količino naložb v rafinerije in naftovode, da bo lahko preoblikovala svoj sedanji sistem, ki je približno 65-odstotno odvisen od ruske nafte. Pri tem se je vprašal, ali je smiselno vlagati v tako obsežne naložbe za rezultat, ki bo viden v štirih do petih let, medtem ko se vojna v Ukrajini odvija zdaj.
"Ne želim se prerekati z EU, ampak sodelovati, vendar je to mogoče le, če bodo upoštevali naše interese," je dejal in dodal, da Madžarska pričakuje nov predlog Evropske komisije.
Hkrati je dejal, da Madžarska ne bo podprla uvrstitve vodje ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila na črno listo, saj gre za vprašanje verske svobode. Ponovil pa je tudi stališče Madžarske, da v sosednjo Ukrajino ne bo poslala nobenega orožja, saj bi te pošiljke lahko postale tarče ruskih napadov na območju, kjer živijo tudi etnični Madžari.
Evropska komisija je sicer v sredo predlagala doslej najstrožji sveženj sankcij proti Moskvi zaradi vojne v Ukrajini, vendar se je več držav, ki jih skrbijo posledice prekinitve uvoza ruske nafte, dogovoru zoperstavilo. Peščica vzhodnih držav EU je zaskrbljena, da jim embargo ne bo omogočil dovolj časa za prilagoditev, čeprav je komisija sporočila, da bosta Madžarska in Slovaška za tranzicijo imeli na voljo do konca leta 2023.
10.50 Na seznamu sankcij EU naj bi bila tudi Putinova zaupnica Kabajeva
EU naj bi na seznam novih sankcij proti Rusiji uvrstila tudi nekdanjo rusko gimnastičarko Alino Kabajevo, domnevno partnerko ruskega predsednika Vladimirja Putina, zaradi njene vloge pri kremeljski propagandi in tesnih vezi s Putinom.
O predlogu šestega svežnja sankcij naj bi sicer danes razpravljali veleposlaniki članic EU. Če bodo sprejete, bi to za Kabajevo pomenilo prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU.
Mediji ruskemu predsedniku že leta pripisujejo razmerje z 38-letno Kabajevo, s katero naj bi imel tudi otroke, kar pa je Putin v preteklosti zanikal, še navaja AFP.
Predlog sankcij Kabajevo označuje kot predsednico upravnega odbora holdinga National Media Group, ki ima pomembne deleže v skoraj vseh večjih ruskih državnih medijih.
Predlog šestega svežnja sankcij, ki ga je v sredo predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, med drugim vključuje postopno prepoved uvoza ruske nafte do konca leta, izključitev treh ruskih bank, med njimi tudi največje banke Sberbank, iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift in prepoved oddajanja treh ruskih državnih televizij v EU, med katerimi AFP omenja tudi Rusijo 24 in Rusijo RTR.
Med ostalimi posamezniki, proti katerim EU širi seznam sankcij, naj bi bili tudi vodja ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, več visokih vojaških uradnikov, ki naj bi zagrešili vojne zločine v ukrajinskem kraju Buča, ter družinski člani tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova.
Vodja ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril
Predlog komisije mora zdaj potrditi vseh 27 držav članic soglasno. Več držav je sicer izrazilo nestrinjanje s predlogom glede embarga na uvoz ruske nafte. Madžarska in Slovaška naj bi si prizadevali za daljše prehodno obdobje, izjeme pri embargu na nafto pa si želi tudi Bolgarija.
10.15 Nemčija namerava Ukrajini dobaviti sedem samovoznih havbic
Nemške oblasti so dosegle dogovor z Ukrajino o dobavi sedmih samovoznih oklepnih havbic, je danes med obiskom nemških vojakov na Slovaškem povedala obrambna ministrica Christine Lambrecht in s tem povečala dobavo težkega orožja za pomoč Kijevu v boju proti ruski invaziji. Datum dobave zaenkrat še ni znan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Defense Minister Christine Lambrecht announced that Germany will send 7 howitzer artillery systems to Ukraine.
— DW Politics (@dw_politics) May 6, 2022
The government has faced increasing criticism over Germany not doing enough to help Kyiv amid Russia's invasion. pic.twitter.com/VRpUFCKBMf
Samovozna havbica ima standardno strelivo domet 30 kilometrov, s strelivom s povečanim dometom pa doseže razdaljo do 40 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija bo prav tako zagotovila usposabljanje za artilerijski sistem "panzerhaubitzen 2000", ki ima top nameščen na vozilu in tako spominja na tank. Nemška vojska ima sicer na zalogi približno sto havbic serije 2000, vendar jih je le 40 bojno pripravljenih.
PzH 2000
Ukrajinske oblasti so nemški vladi pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza večkrat očitale, da ni storila dovolj za pomoč pri obrambi pred rusko invazijo. Še do prejšnjega meseca je bil namreč Berlin zadržan do oborožitve Ukrajine s težkim orožjem.
Vendar je Scholzova vlada aprila pod vse večjim pritiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in domačih politikov spremenila smer in se zavezala, da bo Ukrajini med drugim dostavila v Nemčiji izdelana oklepna protiletalska vozila serije gepard.
Have a look at PZh 2000 ranges. I think you'll like what you're seeing there. https://t.co/c3BQZevkAA
— Alex Luck (@AlexLuck9) May 4, 2022
9.45 Kijev potrdil evakuacijo skoraj 500 civilistov iz Mariupola
Od začetka reševalne operacije pod vodstvom Združenih narodov je bilo iz porušenega mesta Mariupol in oblegane jeklarne Azovstal evakuiranih skoraj 500 civilistov, je danes sporočil vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak in dodal, da bo evakuacija potekala tudi danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Uspelo nam je evakuirati skoraj 500 civilistov," je zapisal na Telegramu in dodal, da bo Kijev storil vse, da reši vse svoje civiliste in vojake, ki so obtičali v opustošenem mestu.
V ločenem sporočilu na Telegramu je naznanil, da se nadaljuje nova faza reševanja ljudi v Azovstalu, rezultate evakuacije pa namerava sporočiti pozneje. Potek evakuacije je potrdila tudi namestnica predsednika vlade Irina Vereščuk, ki je prav tako dejala, da se bo današnja evakuacija osredotočila na tiste, ki so obtičali v tovarni.
Pred tem je sicer že generalni sekretar ZN Antonio Guterres govoril o 500 rešenih civilistih. Izrazil je še pričakovanje glede vzpostavitve novih humanitarnih koridorjev.
Trenutno se v predorih ogromne tovarne Azovstal, ki jo že več tednov oblegajo ruske sile, še vedno skriva več ukrajinskih vojakov in civilistov. Poveljnik ukrajinskega bataljona Azov, ki je vodil boj za obrambo Mariupola, pa je že v četrtek zaprosil za evakuacijo preostalih civilistov v jeklarni in za pomoč ranjenim vojakom.
8.30 Ameriški general o treh scenarijih vojne v Ukrajini
Mednarodna skupnost mora bistveno okrepiti podporo Ukrajini, da bi lahko zmagala v vojni, je v intervjuju za CNN dejal nekdanji poveljnik štaba za posebne operacije ZDA v Evropi, upokojeni generalmajor Mike Repass.
Repass meni, da bi morale ZDA in druge zahodne države zbrati strateške sile, sestavljene iz petih brigad in do 40 tisoč usposobljenih vojakov, kar bi po njegovem močno spremenilo razmere v Ukrajini.
"Nato je prepočasen. Dodatna težava je, da nimamo vpogleda v to, kaj se dogaja z vojaško opremo po prihodu v Ukrajino. Ni centraliziranega sistema distribucije vojaške opreme, prioritete ne temeljijo na podlagi načrtovanih operacij ali objektivnih podatkov. Tako gre: poveljnik brigade X ali sektorja Y pokliče in reče: 'Hej, potrebujem 27 raket javelin.' Torej, ni nobenega vodenja vojne logistike," je ponazoril.
Retired US major general: What it will take for Ukrainians to win: The former commander of the US Special Operations Command in Europe, retired US Army Maj. Gen. Mike Repass, says the international community has to greatly increase its support for… https://t.co/svkD0RQX1m
— DutchNewsAgency (@100newsnl) May 6, 2022
V prihodnosti so mogoči trije scenariji, je še dejal Repass. "Bitke na terenu bodo dobili Rusi, bitke bodo dobili Ukrajinci, ali pa bo nastal zastoj. Dva od teh treh izidov zmago prinašata Rusiji. Ta bi namreč v primeru zastoja zahtevala zmago na podlagi dejstev na terenu in nadaljevala svojo okupacijo na razširjenem ozemlju Ukrajine. To bi bila manjša zmaga za Rusijo," je še dejal upokojeni generalmajor.
Vsi razmišljajo le o trenutnih razmerah na bojišču in pošiljanju vojaške opreme, je dodal. A ukrajinska vojska po njegovem potrebuje predvsem usposobljene vojaške sile, da Rusijo prežene iz Ukrajine, hkrati pa mora rešiti težave z dobavo opreme in okrepiti ognjeno moč.
Las 4 claves de la resistencia ucraniana, según Mike Repass, general retirado del Ejército de EE.UU. | Video https://t.co/6jL6pLrFMg
— gentecosmopolitatv - Revista Digital (@gentecosmotv) May 6, 2022
"Rusija bo vedno imela večje število vojaških sil, ne nujno boljših, ampak več vojakov. Kot je nekoč dejal Stalin: količina ima svojo kakovost. Vprašanje je, kdo bo koga prvi utrudil, in v nekem trenutku bi se položaj lahko obrnil v prid Rusije. Osebno menim, da Ukrajina potrebuje dodatne vojaške sile," je sklenil Repass.
7.50 Biden in Scholz proti priznanju ruskih osvojitev v Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se v četrtek v telefonskem pogovoru strinjala, da ne bosta priznala nobenih ozemeljskih osvojitev Rusije v Ukrajini, in potrdila zavezo, da bo Rusija plačala za surovo ravnanje v Ukrajini.
Iz Bele hiše so sporočili, da bosta državi še naprej pomagali Ukrajini, Biden pa je pozdravil nemško varnostno in humanitarno pomoč Ukrajini, pa tudi partnerstvo obeh držav med to krizo.
Scholz, Biden agree to not acknowledge Russian territorial gains https://t.co/iT6Z9vqk1h pic.twitter.com/6aYgpLNnlW
— Reuters (@Reuters) May 5, 2022
Nemška vlada pa je sporočila, da sta voditelja zavrnila nedavne izjave ruskega vodstva za diskreditacijo ukrajinskega vodstva, ki ima demokratično legitimnost.
Ameriški mediji so medtem v četrtek poročali, da je Ukrajincem ponos ruske črnomorske flote križarko Moskva 14. aprila uspelo potopiti s pomočjo ameriških obveščevalnih podatkov. Zadeli so jo z dvema raketnima izstrelkoma neptun, potem ko so jim Američani posredovali podatke o natančni lokaciji križarke.
Ameriška televizija NBC navaja neimenovanega uradnika Bidnove vlade, ki je zatrdil, da Washington ni vnaprej vedel, da bodo Ukrajinci napadli Moskvo, in ni bil vpleten v odločitev o napadu.
New York Times je že prej poročal, da so ameriški obveščevalni podatki Ukrajincem pomagali pri uspešnih napadih na ruske generale.
6.30 Pentagon: Slab napredek ruske vojske
Ruska vojska v Donbasu je po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona Johna Kirbyja malo napredovala, zlasti na severu regije.
"To zagotovo ni tisto, kar so pričakovali. Ukrajinci imajo v Donbasu izjemno močan odpor," je še dejal Kirby.
3.00 Informacije ameriških obveščevalcev ključne za potop križarke Moskva
Ameriške obveščevalne službe so ukrajinskim silam posredovale informacije za lociranje in napad na Moskvo, ponos ruske črnomorske flote, ki je potonil prejšnji mesec, piše CNN. Ukrajinske sile so namreč, potem ko so v Črnem morju opazile rusko vojno ladjo, pozvale svoje ameriške stike, naj potrdijo, da gre dejansko za Moskvo.
Po navedbah dveh visokih ameriških uradnikova za New York Times pa naj bi Ukrajina že sama prejela informacije o ciljanju Moskve, ZDA pa so dale le potrditev. Spet drugi uradniki pravijo, da so bile ameriške obveščevalne službe ključnega pomena za potop Moskve.
Rusija potopitev križarke pripisuje požaru na krovu in eksploziji streliva, medtem ko Kijev trdi, da so jo zadele ukrajinske rakete.
1.00 Pri Združenih narodih našli dokaze o 188 ugrabitvah
Pri Združenih narodih (ZN) so dokumentirali 180 primerov izginotja civilistov, novinarjev in lokalnih politikov v delih Ukrajine, ki jih nadzoruje Rusija.
The UN recorded 180 possible kidnappings on occupied territories and 8 on the Ukrainian side
— NEXTA (@nexta_tv) May 5, 2022
This was announced by UN High Commissioner for Human Rights Michelle Bachelet.According to her the list of gross violations of international human rights law continues to grow every day. pic.twitter.com/WoqyTlxS8n
Michelle Bachelet, visoka komisarka ZN za človekove pravice, je dejala, da so v njenem uradu odkrili tudi osem podobnih primerov na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom. Glede na dokaze so nekatere osebe brez vednosti njihovih družin odpeljali v Belorusijo in Rusijo ter jih zadržali v priporih. Dodala je, da številne družine še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi najdražjimi.
00.00 "Zelenski je Winston Churchill našega časa"
"Zelenski je Winston Churchill našega časa," je po videoklicu z ukrajinskim predsednikom na Instagramu objavil nekdanji ameriški predsednik George W. Bush. Zahvalil se mu je za njegovo vodstvo, zgled in zavezanost svobodi.
23.00 Putin se je Izraelu opravičil zaradi izjav Lavrova
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v četrtek v telefonskem pogovoru opravičil izraelskemu premierju Naftaliju Benetu zaradi izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je imel nacistični voditelj Adolf Hitler tudi judovsko kri. To so sporočili iz urada izraelskega premierja, medtem ko v Kremlju opravičila za zdaj niso potrdili.
Putin se disculpa con presidente de Israel por comentarios de Lavrov sobre judíos. El presidente ruso, Vladímir Putin, se disculpó hoy con el primer ministro israelí, Naftali Benet, por los comentarios esta semana del ministro ruso de Exterior... https://t.co/Tc0TnFCd7C
— 🇺🇦🇳🇮Reportes Nicas🇳🇮🇺🇦 (@ReporteNi) May 5, 2022
Medtem so na mednarodni donatorski konferenci na Poljskem za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov. Slovenija bo za pomoč Ukrajini namenila dodaten milijon evrov, je napovedal slovenski premier Janez Janša.
68