Torek, 30. 4. 2024, 19.56
6 mesecev, 3 tedne
Charles Michel ob obletnici velike širitve ponovil poziv k pripravljenosti na novo širitev do 2030
Tako Evropska unija kot tudi države kandidatke morajo biti do leta 2030 pripravljene na širitev EU, je ob 20. obletnici velike širitve Unije, ko se ji je pridružila tudi Slovenija, ponovil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Širitev je temelj evropske strateške suverenosti, je še poudaril.
"Širitev je temeljni kamen naše strateške suverenosti. Države kandidatke in institucije EU čaka še veliko dela. Do leta 2030 moramo biti na obeh straneh pripravljeni na širitev," je Michel v današnjem zapisu na družbenih omrežjih ponovil svojo zavezo z Blejskega strateškega foruma konec avgusta lani.
Kot je povedal na ponedeljkovi slovesnosti ob 20. obletnici največje širitve EU doslej, to za države kandidatke pomeni sprejetje potrebnih reform in razrešitev vseh dvostranskih sporov. EU pa mora reformirati svoje programe, proračun in način odločanja.
Michel: Smo na pragu novega zgodovinskega trenutka
"Leta 2004 so naši predhodniki razumeli veličino izziva. Njihov cilj je bil ponovno združiti celino, razdejano od stoletij vojn in delitev. Danes pa je na preizkušnji naša generacija, da naredimo našo Evropsko unijo močnejšo, bolj suvereno, vplivno, povezano in enotno. Smo na pragu novega zgodovinskega trenutka za našo Unijo. Zgrabimo ga z obema rokama," je še povedal Michel.
Slovesnost ob obletnici širitve leta 2004, ko se je Uniji pridružilo deset novih držav, je potekala na predvečer neformalnega zasedanja ministrov za evropske zadeve. Na tem so se jim prvič doslej pridružili njihovi kolegi iz vseh desetih sosednjih držav z evropsko perspektivo, torej šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Turčije.
Danes so ministri razpravljali o vladavini prava v širitvenem procesu in prihodnosti Unije.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za preglednost in vrednote, je po srečanju izrazila pričakovanje, da se bo razprava, povezana z nadaljnjimi širitvami, vrtela predvsem okrog pravice članic do veta pri glasovanjih v Svetu EU, 7. člena Pogodbe EU, ki opredeljuje ukrepanje proti članici, ki ne spoštuje vladavine prava, in proračuna.
Schallenberg: Avstrija je imela največjo gospodarsko korist
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je ob 20. obletnici širitve EU z desetimi državami, tudi s Slovenijo, dejal, da je bila ta širitev mejnik za Avstrijo in EU, ki je prispevala k stabilnosti in blaginji v Evropi. Z njo se je odprlo novo poglavje v zgodbi o uspehu evropskega povezovanja, je dejal v današnji izjavi.
"Širitev EU leta 2004 je bila mejnik za Avstrijo in EU. Prispevala je k stabilnosti in blaginji po vsej Evropi. Sosedje so postali partnerji in prijatelji, s katerimi zdaj tesno sodelujemo na vseh ravneh. Če EU-27 ne bi obstajala, bi si jo bilo treba izmisliti še danes," je v sporočilu pred obeležitvijo 20. obletnice največje širitve v zgodovini EU zapisal avstrijski zunanji minister Schallenberg.
S tem petim krogom širitve se je Avstrija z vzhodnega roba preselila v središče Evrope, je še sporočil Schallenberg. Odprlo se je novo poglavje v zgodbi o gospodarskem in človeškem uspehu evropskega povezovanja, kakršnega še ni bilo.
Avstrija je imela od širitve EU večjo gospodarsko korist kot skoraj katerakoli druga država članica EU, je dodal Schallenberg, ki je prepričan, da je treba uspešen projekt širitve EU nadaljevati.
"Zato si bomo še naprej po najboljših močeh prizadevali za čim hitrejše približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Teh šest držav je manjkajoči kamenček v evropskem mozaiku in brez njih EU ni popolna. Pri tem ne gre le za altruizem, ampak tudi za dobro razumljene lastne interese. Imamo izbiro med izvozom stabilnosti in uvozom nestabilnosti," je menil.
"Širitev EU je najmočnejše geopolitično orodje, ki ga imamo na voljo. Nenazadnje gre za preprečevanje škodljivega vpliva tretjih strani in sporočanje, da so tudi Ukrajina, Moldavija in Gruzija del evropske družine," je še dejal Schallenberg v sporočilu, ki so ga danes posredovali z avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani.