Ponedeljek, 22. 7. 2024, 19.20
47 minut
Borrell: Avgustovsko zasedanje zunanjih ministrov ne bo potekalo v Budimpešti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Če je toliko držav izrazilo nasprotovanje ravnanju madžarskih oblasti, je po mnenju visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella treba poslati neko "simbolično sporočilo". Zato bo avgustovsko neformalno zasedanje zunanjih ministrov po vrnitvi s poletnega premora potekalo v Bruslju in ne v Budimpešti, je pojasnil.
Avgustovsko neformalno zasedanje zunanjih ministrov članic EU bo potekalo v Bruslju in ne v Budimpešti, je danes po rednem ministrskem zasedanju v belgijski prestolnici povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Danes so bile namreč skoraj vse članice kritične do madžarske "mirovne misije" in navedb o provojni politiki EU.
Zunanji ministri držav članic EU so na današnjem rednem zasedanju na sedežu Sveta EU v Bruslju razpravljali o "mirovni misiji" madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je v začetku meseca obiskal tudi Moskvo, in izjavah madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta v Varnostnem svetu Združenih narodov, da EU glede Ukrajine vodi provojno politiko.
"25 članic je kritiziralo ravnanje Madžarske, tudi v luči njene odgovornosti kot predsedujoče države Svetu EU. Skoraj vse članice so se strinjale, da je treba ohraniti enotnost," je povedal po zasedanju.
Kot je dejal, je na zasedanju spomnil tudi na dolžnost lojalnega sodelovanja držav članic na področju zunanje politike, ki jo določa pogodba o EU. Na vprašanje, ali je Madžarska s svojim ravnanjem kršila to določbo iz pogodbe, je dejal zgolj, da je po njegovem mnenju šlo za "pomanjkanje lojalnega sodelovanja".
Borrell se je odločil
Pojasnil je, da so se nekateri ministri zavzeli za to, da zaradi ravnanja Madžarske za konec avgusta predvideno neformalno zasedanje ne bi potekalo v Budimpešti, medtem ko bi drugi vseeno šli tja. Spet tretji so medtem odločitev prepustili Borrellu, ki tudi dejansko odloča o tem, kje bo potekalo zasedanje.
Če je toliko držav izrazilo nasprotovanje ravnanju madžarskih oblasti, je po mnenju visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije treba poslati neko "simbolično sporočilo". Zato bo avgustovsko neformalno zasedanje zunanjih ministrov po vrnitvi s poletnega premora potekalo v Bruslju in ne v Budimpešti, je pojasnil.
Ne gre za bojkot Madžarske
Zavrnil je navedbe, da bi šlo za bojkotiranje madžarskega predsedstva, saj bo neformalno zasedanje vseeno potekalo, na njem pa bo sodelovala tudi predsedujoča država Madžarska.
Madžarski minister Szijjarto je že pred tem sporočil, da je pripravljen gostiti ministrske kolege, če se bo Borrell odločil neformalno zasedanje sklicati v Budimpešti. "Če pa visoki zunanjepolitični predstavnik ne želi sklicati zasedanja v Budimpešti, ampak v Bruslju, pa bom prišel in srečanje bo potekalo v Bruslju," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI povedal med današnjim zasedanjem.
Madžarski minister Szijjarto je že pred tem sporočil, da je pripravljen gostiti ministrske kolege, če se bo Borrell odločil neformalno zasedanje sklicati v Budimpešti. "Če pa visoki zunanjepolitični predstavnik ne želi sklicati zasedanja v Budimpešti, ampak v Bruslju, pa bom prišel in srečanje bo potekalo v Bruslju," je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI povedal med današnjim zasedanjem.
Povedal je, da je bil na mizi tudi predlog, da bi avgustovsko neformalno zasedanje potekalo v Ukrajini. Za to bi potrebovali soglasje vseh članic, a je bil proti. To je potrdil tudi poljski zunanji minister Radek Sikorski, ki je predlagal organizacijo srečanja v Ukrajini.
Kot je še dejal Szijjarto, je bila Slovaška edina država, ki je danes jasno podprla Madžarsko.
Orban v Bruslju buri duhove
Razprava o Orbanovi "mirovni misiji" je močno zaznamovala današnje zasedanje zunanjih ministrov, na katerem so govorili o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Borrell je države članice pozval k takojšnji okrepitvi podpore na področjih zračne obrambe in energetike.
Predsednica Evropske investicijske banke (EIB) Nadia Calvino je v pogovoru zunanjimi ministri napovedala, da bo EIB Ukrajini za naložbe v obnovo energetske infrastrukture namenila za 450 milijonov evrov posojil. Nadaljnjih 86 milijonov evrov posojil pa bo prejelo ukrajinsko nacionalno energetsko podjetje Ukrenergo, in sicer za vzpostavitev zaščite pred droni za elektrarne, so navedli na EIB.
