Borisa v Atene pregnalo negativno ozračje v Sloveniji

Boris Bogataj posebnih želja po življenju v tujini ni imel, ga je pa vedno bolj motila slovenska miselnost, da se ničesar ne da doseči. "To negativno razmišljanje in to, da ko si nekdo želi kaj narediti, se ga takoj udari s kladivom po glavi, da ne bo izstopal iz povprečja, me je vedno bolj omejevalo."

Zato se je odločil, da bo, vsaj za nekaj časa, skočil čez planke, kamorkoli ga bo pot pač zanesla. Prek portala Europe Language Jobs se je prijavil za delo, izpolnil obrazce, opravil spletne razgovore in v dveh tednih dobil ponudbo za delo v Atenah.

V grško prestolnico je Boris odletel sredi januarja letos in tam začel delati v prodaji in tehnični podpori Microsofta.

Brez vozovnice na metro in brez kazni skozi rdečo na semaforju Življenje v enem najstarejših mest na svetu z nekaj več kot tremi milijoni prebivalcev je živahno in ponuja ogromno priložnosti, pravi Boris. "Že mesto samo s svojo zgodovino je zelo zanimivo, čudovita je tudi hribovita okolica, blizu so plaže, ki so dostopne z javnim potniškim prometom – ta je zelo poceni ali pa ti ga niti plačati ni treba, saj vozovnic tako ali tako ne preverjajo prav pogosto. Tu so tudi lepa dekleta, ena najboljših zadev pa so poceni letalske povezave z drugimi evropskimi mesti."

A največji šok, ki ga je Gorenjec doživel ob prihodu v Atene, je bil prometni kaos. "Prometa je ogromno, predvsem je več motorjev, vozi se hitro, cestno-prometna pravila, znaki in semaforji pa kot da ne veljajo," razlaga Boris.

"Če sveti rdeča luč in če nasproti ne bo nikogar, bodo pač najpogosteje peljali naprej. Zaradi tega se tudi policisti nič kaj ne obremenjujejo in so veliko bolj sproščeni glede nadzora," pravi in dodaja, da moraš biti kot pešec na cesti zelo previden, če želiš preživeti. Ulice so precej zapuščene, onesnažene in polne grafitov.

Protesti pogosti, a ogromno Grkov jim nasprotuje Življenje v Atenah je živahno tudi zaradi pogostih demonstracij, ki jih v letu, odkar Boris živi tam, ni manjkalo. Nazadnje so se ljudje na ulicah zbirali pred tednom dni v spomin na najstnika, ki so ga pred sedmimi leti ubili policisti.

"Ti protesti so kar hudi, protestniki v policiste mečejo kamenje, molotovke in še kaj drugega, kar jim pride pod roke, policisti pa odgovarjajo s solzivcem, ki ga je še dolgo po tem čutiti v zraku."

Boris v živo tega še ni doživel, saj se takšnim dogodkom, predvsem pa predelu, kjer se odvijajo, raje izogiba. "To se večinoma dogaja v predelu Eksarcheia, kjer sem bil mogoče dvakrat. Tam se namreč zadržujejo anarhisti, ki so pogosto pod vplivom kakšnih substanc in potem povzročajo težave."

Ob tem Boris dodaja, da podoba, ki se ustvarja v tujih medijih, da so vsi Grki zelo goreči zagovorniki svojih pravic in vedno odhitijo na ulice, ni popolnoma resnična. "Domačini, ki jih poznam in s katerimi se družim, so večinoma proti demonstracijam in nikoli ne bi šli na ulico. Na ulicah je bolj ali manj videti le skrajne skupine, ki so v manjšini, so pa zelo glasne."

"Grki mednarodnega posojila ne bodo vrnili" Resnični pa so stereotipi, da so Grki bolj kot na delo naravnani na siesto. To niso najbolj delavni ljudje, ki obožujejo popoldanski počitek ter živijo precej bolj sproščeno in počasi kot Slovenci, pravi Boris.

Predvsem pa so zelo ponosen narod, ponosni so na svoje korenine in zgodovino. S tega vidika med njimi velja tudi prepričanje, da so si posojilo mednarodne skupnosti zaslužili. "Težko bi rekel, da so za to hvaležni in da bodo denar kdaj vrnili, bolj se zanašajo na odpis dolga."

In čeprav se država koplje v breznu dolgov, med ljudmi, vsaj po Borisovih izkušnjah, ni čutiti posebne revščine. "Mize so tu kar lepo obložene, hrana v trgovini je zelo poceni, tudi življenje na sploh je precej cenejše kot pri nas."

Draga sta elektrika in alkohol v lokalih, medtem ko je osnovno življenje precej poceni. "Sam za najemnino 84 kvadratnih metrov velikega stanovanja mesečno odštejem 240 evrov s stroški, pa je to eno dražjih stanovanj, kaj podobnega se najde tudi že za 180 evrov." A na drugi strani so plače precej nižje od slovenskih, razlike med bogatimi in revnimi pa ogromne.

V Slovenijo bi se vrnil, a ne takoj Kljub vsemu je Borisu življenje v grški prestolnici zelo všeč in pravi, da je preseglo vsa njegova pričakovanja. Počasi se uči tudi pisave in jezika, a dolgoročno v Atenah ne namerava ostati.

"Želim se vrniti v Slovenijo, a nekaj časa še ne. Prej bi rad šel še malo po svetu," saj mu je življenje v tujini dalo nov zagon in ogromno svobode. Kam ga bo pot zanesla, pa je odvisno od okoliščin. Načrtov za zdaj ne dela, vendar če bi prejel ponudbo Microsofta v Sloveniji, se ne bi obotavljal z vrnitvijo v domovino.