"Bogati so vse bogatejši, revni vse revnejši. Švedska postaja ZDA."

Ravnateljica je pohitela v šolo v predelu Tensta, kjer živijo predvsem priseljenci in njihovi potomci. Šola je zagorela že drugič v treh dneh. V Stockholmu in drugih okoliških mestih so prejšnji teden tolpe predvsem mladih priseljencev zažigale avtomobile in stavbe v napadu uničujoče jeze, redko videne v državi, ki je ponosna na svojo tradicijo mirnega spoštovanja zakonov.

Divjanje, ki sicer ni doseglo ravni urbanih nemirov v Franciji leta 2005 in Veliki Britaniji leta 2011, je Švedsko potisnilo v središče razgrete evropske debate o priseljevanju in napetostih, ki jih to povzroča med globoko gospodarsko krizo, poroča New York Times.

Nemiri so se medtem že umirili, a debata ostaja. Škoda ne Švedskem je precej manjša, kot so jo mladi, predvsem priseljenci, povzročili v Franciji in Veliki Britaniji, vendar so nemiri močno pretresli državo, ki slovi po tem, da sprejema priseljence in iskalce azila, ter se redno uvršča v vrh seznamov najsrečnejših držav.

"Ne razumem, zakaj bi kdo hotel zažgati našo šolo. Ne morem razumeti. Morda pa niso tako zadovoljni s svojim življenjem," razmišlja Bromsterjeva. Nemiri sicer niso nekaj povsem novega na Švedskem. V letih 2008 in 2010 so se priseljenci spopadli s policijo v Malmöju na jugu države, a se po požigalskih napadih in spopadih mladih s policijo v Stockholmu številni na Švedskem sprašujejo, kaj se je zgodilo z družbo, ki je tako veliko vložila v pomoč manj srečnim in privilegiranim.

Švedski premier Fredrik Reinfeldt je nemire označil za huliganstvo, skrajno desničarska stranka Švedski demokrati pa je na krilih nasilja zahtevala deportacijo tistih Nešvedov, ki kršijo zakon. "Ne gre le za policijsko vprašanje," je dejal vodja stranke Jimmie Akesson, "temveč neposredno posledico neodgovorne politike priseljevanja, ki je v švedski družbi povzročila globoke razpoke."

Levica, ki v zadnjih desetletjih prevladuje na švedskem političnem parketu, odgovornost za nemire vidi v zmanjšanju državne podpore in manjšem premiku k privatizaciji javnih služb ter opozarja na zmanjšanje tolerantnega, egalitarnega etosa v državi. "Bogati so vse bogatejši, revni vse revnejši. Švedska vse bolj postaja ZDA," je za NY Times povedal aktivist Leve stranke Barbro Sorman. Njegove besede potrjuje nedavno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki kaže, da se razlika v premoženju na Švedskem od leta 1085 povečuje hitreje kot v katerikoli drugi industrializirani državi, čeprav še vedno ostaja veliko manjša kot v večini držav.

Priseljenske enklave v Stockholmu, med njimi Tensta in Husby, kjer so nemiri izbruhnili 19. maja, sicer ne razkrivajo kakšnega večjega pomanjkanja priseljencev. Soseske, ki so nastale v 60. letih prejšnjega stoletja kot del poskusa države, da v desetletju zgradi milijon novih domov, imajo lepo urejene parke, dobro opremljene šole, mladinska središča, knjižnice in številne socialne delavce, ki jih financira država.

Kje je torej težava? Ena največjih težav je pomanjkanje delovnih mest. Stopnja brezposelnosti v državi je osemodstotna, v priseljenskih predelih pa dvakrat višja, med mladimi priseljenci celo štirikrat višja. Stopnja brezposelnosti med priseljenci v bolj ruralnih predelih Švedske je sicer še višja, a kot poudarja kurdsko-švedski pisatelj Nima Sanandaji, tam zato še ne mečejo kamenja v policiste in zažigajo avtomobilov.

Dejan Stanković, v Srbiji rojeni menedžer ekipe delavcev z mladimi, meni, da imajo številni iskalci dela nerealistična pričakovanja, saj menijo, da bi jim morala država najti delo v njihovih soseskah. "To je njihova težava, vendar postane težava vlade," je dejal.

Divjanje mladine je presenetilo tudi starejše priseljence, ki menijo, da izgovora za nasilje ni, in si prizadevajo za zmanjšanje napetosti. "Naši starši pravijo, da bi morali biti hvaležni. Sami so hvaležni, ker so preživeli vojne. Vendar pa tisti, ki smo bili rojeni tukaj, ne moremo svojega življenja primerjati z ničimer," je povedač Rami Al Hamiši, čigar družina se je na Švedsko preselila iz Iraka. "Husby je od zunaj videti lepo, od znotraj pa ne. Ves čas čutim diskriminacijo," je dodal.